Komna

Cofka je verjetno napačno mislila na Bogatinsko sedlo...

Preko Vratc vodi pot na Lepo in naprej na Mrzlo Komno, in niso v povezavi z Bogatinskim sedlom. 😊

Ja, ampak gre za Turška vratca Kar malo poglej po različnih zemljevidih in drugih zapisih, pa boš videla, da je povsod tako poimenovanje in da si imena nismo zmislili uporabniki tega portala

No ta zemljevid bi pa rada videla 😊

A ta, ki je na hribi.net objavljen, ni verodostojen?? Imaš sliko na prejšnji strani. Tam so Turška vratca jasno označena Tudi na zemljevidu Bohinj 1:25 000 od Sidarte so Turška vratca označena, pa zagotovo tudi na ostalih, vseh nisem preverjala. Ti prepuščam, da sama ugotoviš svojo zmoto

Cofka, tega zemljevida ni težko videt...opentopomap.org Samo en klik stran je tudi maPZS - isto Turška vratca

Turška vratca se pojavljajo na novejših zemljevidih. Pregledal sem Quo, do pred manj kot desetimi leti biblija planinskih kart in topografskih kart. Turških vratc ni niti na 1:25 000 niti na TTN 1:10 000, še manj na 1:50 000 Julijske Alpe vzhod, TNP 1:50 000, kjer najdeš vsa vrata in vratca:Bogatinsko sedlo (Vratca), pa Mala vrata, pa Velika vrata. Tudi na dokaj novi karti TNP Planinske zveze Slovenije 1:50 000, najdemo vse zgoraj navedeno, le Turških vratc ne.
Ne vem na kateri karti ali zapisu na netu, se je ime prvič pojavilo, me pa čudi, saj se nič v gorah ne menja tako hitro kot v dolini.
Seveda vzamem dejstvo, da zapis Turška vratca obstoja na novih na spletu objavljenih kartah, verjetno se je najprej pojavilo na OpenStretMap, pozna jo mapy.cz, pa outdooraktiv, tudi tiskani Tabacco kolikor vem, ne pozna pa tega Kompass. Mogoče bi bilo dobro pobrskati po Tumovi knjigi, Imenoslovje Julijskih Alp, ali kaki podobni literaturi. Seveda, pa zapis ni namenjen postavljanju na to ali ono stran, tudi Cofka ima verjetno svoje razloge, da je napisala kar je, seveda pa ima Trobec z gledišča današnjih podatkov (Kart) popolno pravico trditi kar trdi.A v razmislek:
ko sem bi mlad smo hodili po transverzalah, pa vertikalah (SPDT), pa po planinskih poteh, po obhodnicah, kasneje po planinskih poteh, danes pa je že vse trail, kdo bi se znašel, če je vmes še kakšno državo zamenjal ?

Hvala za to razlago, nekaj takega sem mislil pod to, da "razlage še nisem bil deležen" Sam se pa tudi nisem zelo poglabljal v več različnih zemljevidov.
Očitno gre za nekaj podobnega kot pri Mangrtu, ki je na novejših kartah dobil dodaten a...

A ne, kako je to zanimivo - že odkar hodim na Komno, pa bo sedaj tega že več kot 35 let, vem, da se temu delu reče Turška vratca. Pred toliko leti nisem poznala/imela nobenega zemljevida. Od kod mi torej ta podatek?? Od domačinov mnde
@geofor na zemljevidu Bohinj 1:25 000, ki je izšel leta 2010, so Turška vratca že vrisana, tako da ne drži ravno, da je ta podatek le na novejših zemljevidih Pa tudi na zemljevidu Triglav 1:25 000 so Turška vratca. Res ne vem, zakaj nekatere to poimenovanje tako moti
In ja obstajajo tudi Vratca, ki niti niso tako daleč proč od Turških vratc

Nekateri pač vedno želite imeti prav.

Sam sem napisal zgolj dejstva, nisem negiral, celo potrdil, da so na nekaterih zemljevidih, predvsem spletnih, označenih kot Turška vrata.
Vseh zemljevidov pa nimam namena iskati in ugotavljati, na katerem se prvič omenja to poimenovanje. Navedel sem zelo relevanten vir, ki ga predvsem dobri poznavalci topografije zagotovo poznajo (Quo-na njem je tudi nekaj starih izdaj planinskih kart).

Se je pa s Turškimi vratci že kdo ukvarjal, poglejte zapis na spletni strani:
https://www.snezak.si/razmere/pomladno-lahkotna-komna-5-enigma.html

Sicer ne dobimo odgovora zakaj so tako poimenovana, vidimo pa, da je nekdo na neki karti enkrat stvar tako označil...in se je potem prenašalo naprej.

Na uradni karti, Geodetske uprave republike Slovenije, ki je edina pristojna za takšne stvari, pa tega poimenovanja ne poznajo.

Kar seveda ne pomeni, da komercialni izdajatelji kart ne morejo uporabiti imena, ki sem jim zdi pravo, ker so ga nekje zasledili.

Pa še o domačinih, ja v času Henrika Tume je to veljalo, zdaj pa oskrbniki niso nujno, ali sploh ne domačini, so letos iz enega, drugo leto iz drugega konca, gamsi pa menda še ne znajo govoriti.

Pa meni ni pomembno, ali so turška ali slovenska ali kakšna drugačna Vratca, niti kako se imenujejo, hotel sem le pojasniti, da zadeva ima svojo zgodovino, ki pa ni dovolj raziskana.

Pa tistih 35+ let. Sam sem prvič tam hodil leta 1976, se pa ne spomnim, kako se je kaj imenovalo, mogoče so bile duri .

Jih pa (duri), s tem zapisom zapiram, saj se mi nadaljevanje ne zdi smiselno. Lep večer želim!

Se popolnoma strinjam, nekateri res vedno želite imeti prav. Hecno mi je, kako si se obregnil ob domačine. Ja, meni so to in še številne druge zanimivosti o Komni povedali domačini, poznavalci tega okolja in zgodovine, lahko tudi strici, če bo potem lažje za razumevanje. In ti dvomiš o tem. A veš, jaz nisem bila samo bežna obiskovalka Koče pod Bogatinom, ampak sem na Planini na Kraju 35 let preživljala poletne počitnice. V tem času sem izvedela marsikaj, kar ne piše v nobeni literaturi, poznala sem vse oskrbnike, ki seveda niso bili samo domačini (najbolj mi je v spominu ostala Korošica Ani), Komno ter bližnjo in tudi bolj daljno okolico sem prehodila in raziskala podolgem in počez. Komna je bila moj drugi dom. Celo tako sem bila tam domača, da so me dali na razglednico, stara sem bila 11 let, poziram pa s kobilo Olgo, s katero so vozili robo z lojtrnekom od Doma na Komni do Koče pod Bogatinom. Popoldne sem jo pa še jaz jahala, saj sem bila nora na konje. Mislim, da se jo še danes lahko kupi v koči
Včasih, ko še ni bilo helikopterske oskrbe, so s konji tovorili robo od Doma na Komni do Koče pri Triglavskih jezerih. Te konje je pokojni oskrbnik Janez, domačin, spuščal, da so se prišli past k nam na planino, kjer smo jih ujeli in jahali. Še danes se spomnim njihovih imen – meni je bil najljubši Dingo, ker je bil šekast, pa umirjeni Lisko in Dora, ki je bila precej divja. Ko so bili konji frej par dni, jih je Janez peljal na Pl. Govnjač, da so se pasli na tadobri travi, kot je on pravil. Tudi nas pokovce je vzel s sabo, tako da sem potem jahala Liska celot pot do Govnjača. To je bilo doživetje Po poti nam je Janez razlagal o rožicah, pelin je imel še posebej rad, ga je tudi rad namakal , ter drugih zanimivostih. In ja, veliko sem odnesla, saj mi je bilo vse to novo in zanimivo. Tudi to, kje se nad Pl. na Kraju nahajata dve snežni brezni – pazi, da ne padeš vanj, saj te živ boh ne najde. Pa kje so lepo vidni ostanki morja (školjke v skali), kje je bila hladilnica za meso med vojno, kje so ostanki cementa, ki so ga prenašali v žakljih, pa kje se skrivajo gadi … Vse to sem potem zbrala v knjižici oz. zgodbi o macesnu Špičku, starosti na Pl. na Kraju, ki sem jo napisala v sklopu seminarske naloge za VGN, mentorica mi je bila Marjeta Keršič Svetel. Sicer je bila knjižica namenjena otrokom, ampak bi zagotovo tudi odrasli izvedeli kaj novega o Komni, njenih prebivalcih, zgodovini, mitih in legendah. Če kdo želi, mu jo lahko pošljem v PDF obliki, je res zanimivo branje.
Aja, da se dotaknem še poimenovanja Turška vratca. Strici so mi povedali, da se tako imenujejo, ker naj bi Turki tam čez bežali v Trento. Če je to res, žal ne vem, zato tudi pogojnik Se mi pa zdi, da je ustno izročilo zelo lep doprinos k ohranjanju zgodovine. In enako pomemben kot pisni viri. Pa naj bo dovolj. Lep dan še naprej
P.S.: Na Komni je v zadnjih dneh zapadlo več kot meter snega, tako da turna smuka vabi, seveda, ko se snežne razmere stabilizirajo in ne bo več (take) nevarnosti za plazove.

Ppegan lepo si napisala bi lahlo še kar naprej bral. Zanimivo je poslušati oziroma brati take resnične zgodbe.

Ppegan, hvala za tvoj zanimiv zapis .Tudi jaz sem pogosta obiskovalka Komne z okolico in hvaležna za to okolje in možnost pohajati po njem in da zvem kaj do sedaj neznanega