Na praznični ponedeljek naju je zaneslo daleč od doma v vasico Zakojca, od koder sva se povzpela po kratki in mestoma zelo strmi poti na Kojco. Čudoviti kraji, razgledi krasni, nikjer nikogar. Pot odlično označena. Drevje še ne brsti, zato sva imela ves čas razglede po okolici, predvsem je s poti mogočen pogled na Porezen, tudi Spodnje Bohinjske gore imaš tik pred sabo.
Vrh razgleden, na njem je ogromna kopica sena. Ob lovski koči je večja gugalnica in malce nižje tudi zunanje korito z vodo. Kar nekaj časa sva ostala na vrhu, občudovala nama nepoznane kraje, naguban relief in se prepustila miru in tišini.
Povratek v smeri prevala Vrh Ravni in nato do izhodišča v Zakojci.

