Kepa

Odličen zapis n3jc.
Ppegan....tvoja trditev, da te ubogata ne bo držala. Smo se pred meseci srečali na planinski poti in tvoja vižla je skakala po meni.
Sicer pa opažam, da nekateri v hribih prav mučite pse.

N3jc, dober zapis, se podpišem. Vsak lastnik ve, kakšen je njegov pes in temu primerno naj bo na povodcu oz. ne. Vsekakor pa mora biti pes na povodcu, če je agresiven, neposlušen oz. neubogljiv.
S človekom ali psom se vedno srečam tako, da sta moji2 pri meni na poleg oz. sta naučeni, da sami pridete do mene na poleg, ko vidita, da se nam nekdo približuje. Tako v hribih kot v dolini. Seveda pa je tudi povodec vedno pri roki, če bi bil potreben.
V vseh letih, odkar zahajam v hribe, še nisem imela težav, ne na poteh, po katerih smo hodile, ne z ljudmi, ki smo jih srečavale (pa smo srečale že lovce, TNP rangerje in celo policaje, pa mi nihče ni težil zaradi odvezanih psov, kot to počnete nekateri tu gor ) in ne v planinskih kočah, kjer smo spale. Zanimivo ane

And1, kje pa naj bi se srečali? Zagotovo vem, da moja vižla ni skakal po nikomer, saj ji tega nikakor ne pustim oz. sem jo tega odvadila že, ko je bila majhna. Prosim, napiši, kje naj bi se ta incident zgodil? V prihodnje pa se le korajžno oglasi, ko se srečamo, ne pa, da tu pišeš neke neresnice

Včasih smo take razprave imeli na roditeljskih sestankih.

N3jc, podobna izkušnja, da je povodec psu rešil življenje. Pozimi na Nanosu, kložast sneg. Pod mojo težo so se klože predirale, psu pa ne in v nekem trenutku je zdrsnil...bi zagotovo končal v prepadu.

Nek GRS-jevec mi je pripovedoval, da so šli na reševanje, kjer je pes na povodcu potegnil lastnika oz. če me spomin ne vara, lastnico, v prepad, ki pa ji žal ni bilo več pomoči. Pa mislim, da to ni bil edini primer take nesreče, le da je v drugem primeru lastnik na srečo preživel. Tako, da spet plusi in minusi povodca.

Povodec ni namenjen samo odvračanju psa od ljudi, ampak tudi od divjih živali, ki jih lahko napade. Lahko je še tako prijazen do ljudi, do živali je lahko drugačen.

Pa konec koncev tudi od nevarnosti za njega, kar so omenili že predhodniki. Lahko tudi divja žival napade psa. Pes lahko naleti na kačo, ..., ... Še in še je takih primerov in nevarnosti, ki lahko prežijo na psa. Pes ni gornik oz. pohodnik ampak samo žival z nagoni.

Da nobeden od pristojinih ne opozori na povodec, je seveda spet slovenska posebnost oz. mišljenje, da to ni ne vem kak prekršek. Ja, tudi v mestu policaji spregledujejo kolesarjem to da nimajo ponoči prižgane luči, da vozijo po nasprotni strani steze, ..., na lastne oči videl, ko policaj ob takih prekrških ni niti trznil. Pa vemo da je lahko oboje še kako nevarno.

V koče načeloma ne smejo psi, se pa to seveda krši. Je pa veliko oskrbnikov striktnih, tako da so @ppegan gotovo že kje zavrnili. Sploh pa v tujini. V Italiji sicer ponekod očitno tolerirajo, da so psi v jedilnici in spodnjih prostorih, v spalnih prostorih nikoli.

Tisti primer (ali pa podoben), ki ga navajaš se je zgodil pred kake 10 leti na Planjavi. Kot prvo naj bi punca zašla na brezpotje z markirane poti in kot drugo naj bi imela psa privezanega nase. Kar je seveda popolna neumnost.

Bi še komentiral @N3jca, s katerim se sicer strinjam. Bi pa rekel, da branjenje psa ni vedno ravno najboljša ideja, ker jo lahko skupimo tudi sami. Bolje je psa spustiti s povodca (ja, zato se ga nima privezanega), še posebej če gre za divjo žival. Bili so primeri, ko je recimo divja svinja napadla psa, lastnik pa ga ni spustil in jo še sam skupil.

Še najbolje pa je da imamo pri tem kako sredstvo obrambe. Poprov sprej, zaradi katerega sem bil ničkolikokrat tu popljuvan, lahko pride tudi pri obrambi psa še kako prav, v zadnjem času pa jaz nosim s sabo tudi ultrazvočni odganjalec. Ta je do psov bolj prijazen ni pa 100% in vprašanje če deluje na divje živali. Na kake večje je verjetno tudi poprov sprej vprašljiv (za medvede obstaja poseben, takega imajo gozdarji npr.). Takrat je res najbolje spustiti psa. Naše življenje je več vredno kot pasje.

Polona, v Repovem kotu je bil ta primer ene 15 let nazaj. Možno, da ni edini.

Škoda, da je bilo spregledano vprašanje, ki ga je zastavil n3jc. @Stoick tudi mene zanima, kako je psička v teh snežnih razmerah prešla tisti del po skobah in pa izpostavljeno prečenje pod Malo Kepo, kjer je tudi še nekaj skob?

Ziher nista prišla iz Avstrije?

@jbs, psički je bilo treba dvakrat pomagati za ene dva metra, prvič pri vzponu iz prve škrbine, drugič pra na dol, verjetno na prečenju pod malo Kepo.

Kepa iz Erjavčevega rovta, višje je nekaj snega, pod Gubnim in tam kjer so jeklenice so stopi trdi. Tudi na grebenu je še nekaj snega in zadnji kratek del v spustu, nekaj napol kopno/sneg. Nekateri so vrjetno šli brez zimske opreme, nekatere z zimsko opremo. Uporabljal cepin. Na vrhu zmeren veter a ni bilo mrzlo. Sestop, lučko zarad obzorja uporabil šele v bližini razpotja za Dovško Babo. Cesta je vredu, gor je blo nekaj avtov.

Belca in na Kepo ter še dva vrha tam okoli Koroška Mala Kepa in Jepca. Že dol v Belci ko so višje miniral je začetni del poti zbrisana, a če veš kje je vstop v gozd že nekak prideš po melišču. Naprej do mejnega grebena in na Koroška Malo Kepo. Sneg je nad jeklenicam in se je udiral 20 cm potem pa direkt po strmem melišču proti križu. Na vrh toplo, v kratki majici, in kratkih hlačah.....sestop in še na Jepco ter nazaj v dolino že v trdo temo.

14.4.2024
Štart iz Belce. Pot kopna do cca. 150-200 višincev pod vrhom - ko se obrne v desno, preči kar nekaj snežišč. Sam sem od tam nadaljeval kar direktno proti križu po kopnem. Povratek preko Gubna in Kurjekov v Dovje ter nato po cesti do izhodišča. Sneg je le še na sedelcu med Kepo in Dovško Malo Kepo, ampak se ga brez težav obpleza.