Kapela Kristusa Kralja v Logarski dolini - Mrzla gora (greben O(v)rlovec, Matkovo okno, Mrzla gora)

Letošnja jesen je res noro dobra, vremensko mislim. Iz drugega zornega kota pogledano je pa katastrofalna, vemo o čem govorim. Dober teden nazaj sem opravil z grebenom od Jerebičja, Matkove Kope, Krničke Gore in vse do Mrzle Gore. Greben na drugi strani sem si pa že tudi malo ogledoval. Greben Orlovca, Velikega vrha, čez Savinjek, Matkovo Okno, čez 3 stolpe in čez Hudi Prask, Hude dane na Mrzlo Goro. Gre za res dolg greben, a to bom ugotovil , ko bom zares tam. Podatke, slike sem si zbral in kar je najbolj pomembno, da sem se slišal z Dragom. Ima dobro opisano to turo, ki jo je naredil v hitrih osmih urah, seveda pa tukaj še ni dodan sestop in povratek k avtu.
Imel sem dovolj podatkov, da grem pogledati in če mi bo šlo bom do konca prečil. Parking je nasproti kapelice Kristusa Kralja. Ravno se je zdanilo, tako da sem čelko pospravil. Mimo brunarice se odpravim v gozd in kar direktno v strmino na gozdno vlako. Po njej grem do konca, potem pa kar navzgor na bolj ali manj začetek grebena. Na začetku je kar poraščeno, tako da sem se malo prebijal skozi vse te nadležne vaje. Dolgo ni bilo tako, začela se je super stečina. Držal sem se samo grebena in tako ne more biti nič narobe. Pogled v Matkov Kot je res lep, Kmetiji Matek in pri Perku izstopata. Krasno sem napredoval, saj sem hotel na začetku do Velikega vrha priti kar se da hitro. Bom raje kasneje pri prehodih več časa namenil. Že tukaj je bilo kar nekaj vzponov in spustov. Tisti na Veliki Vrh je bil pa kar »pošten«. V dveh urah sem bil tukaj na 1530m visokem vrhu. Razgled je že tukaj lep, kaj šele bo. Sledi spust po kar strmih travah, predvsem vzponov, spustov ne manjka. Do Savinjeka se obvezno držimo grebena, ne na desno, ne na levo ne smemo zaviti. Meni se je pošteno vleklo do 1690m visokega vrha. Od tukaj pa je lep pogled na Rdeči stolp ter za njim neimenovan vrh 1.stolp. Med tema dvema se pa skriva Matkovo okno. Spustim se po borovcih, a se še kr držim grebena. Veliko je bilo podrtih dreves. Nad prvim travnikom nadaljujem kar navzgor in malo pred vrhom Rdečega stolpa prečim v levo, nekako so logični prehodi. Turne pod mano še tudi moram obiskati, a danes ni časa. Vzpenjam se proti oknu in res je lepo. Prehod, stečina do neimenovanega vrha nad oknom niti ni tako poraščena kot sem sprva mislil. Še tistega Jugozahodnega vetra ni bilo nikjer, ko je bil napovedan. Za novembrski čas tole ni bila toplota, ampak kar vročina, ki je se je že malce spogledovala z poletnim časom. Nadel sem si čelado, saj do sem je nekako nisem potreboval. Celotna pot do prvega stolpa je bila opravljena brez težav. Pogledal sem si še enkrat nekaj Dragovih slik med prvim in tretjim stolpom, saj nisem hotel da me kaj brez potrebe preseneti. Popijem pločevinko Cole Zero, ter pojem malo domačega špeha. Spustim se čez zanimive bloke skal v škrbino in že sem z nekaj malega vzpona na drugem stolpu. Spust iz njega je na začetku kot že neštetokrat danes med borovci, a ne za dolgo. Spustim se navzdol in po grapi v levo ven. Tukaj moram povedati, da se je najbolje držati Dragovega opisa, da se preči levo proti macesnu, ki je že viden takoj. Sam sem nadaljeval po grapi navzgor, a je zadnji del kar težaven. Janez (JTrogar) bi lahko kaj več povedal o direktnem vzponu, ki sem ga tudi jaz že malo imel v mislih. Stojim na tretjem stolpu, sestop ni težaven. Med borovci se prebijam proti Hudemu prasku. Vzpon čez Hudi prask sem že ddostikrat opravil, a me tale priključek k Hudim danam ni nikoli zanimal. Šele zdaj vidim kako je kar solidno povezan. Po sestopu v škrbino pa ne grem kot ponavadi , ampak spležem nekaj metrsko III in nadaljujem direkt po grebenu. Težavnosti tukaj ni velike. Latvico si bom dobro zapomnil, saj jo že tri tedne gledam in nikoli se je ne bi naveličal. Za spremembo sem zdaj odšel do konca in se pri ležeči kameli(moje poimenovanje) spustil na markirano pot. Noge sem imel res težke, malo pred tem sem v senci našel fliko snega in tam posedel za 20 min. Včasih to ni bila moja značilnost, zdaj pa je tu in tam kar dobrodošla. Stojim pri križu 2203m in gledam greben na katerem sem bil, neverjetno je dolg. Če se ne bi toliko obiral malo prej bi bil vsekakor prej, tako pa sem prečil vse od O(v)rlovca do Mrzle gore v 7h30. Sestopim na Okrešelj in si nižje pod slapom Rinka preobujem v teniske. Po cesti sem lepo v umirjenem tempu odtekel nazaj na jutranje izhodišče pri kapelici. Višinskega vzpona je nekje med 1700 in 1900m, se je pa nabralo okrog 24 km. V 11h sem opravil z veličastnim krogom. Na tem grebenu ni dovolj samo, da si brezpotni ljubitelj, pomembno je imeti tudi veliko kondicije. Za normalno hojo brez hitenja/«laufanja« pod 10h greben ni možno prečiti, če bi se šli markirane čase bi ta bil zagotovo okrog 12h( če si vzamete primer Kamn.sedlo 3h45 iz KB). To so brezpotja in časi so le relativni. Z morebitnim prevozom od Slapa Rinke do začetka Logarske doline pa privarčujete dodatno hojo. Meni osebno je ta del po cesti hitro minil, saj ob premišljevanju kaj sem danes opravil je čas hitro pretekel. Drago še enkrat hvala