Da bo dan lep je obetal že pogled na Stenar, ki je kar žarel v jutranjem soncu, ko sva se peljala po cesti skozi Dovje.
Da pa bo tudi tura tako dobra, si še nisem mogla predstavljati, čeprav sem prebirala navdušujoče opise in je bilo to za pričakovati. In ker se je to dogajalo pred parimi dnevi, je bilo potrebno it nemudoma preverit, če to res drži
Pa je bila to res zimska pravljica, ki se je začela odvijati že ob pogledu na pl.Krni dol. So se istočasno vzpenjali po tej poti tudi smučarji, a so prav vsi nadaljevali naravnost proti "dolini" v smeri Špika nad špranjo.
Na pl.Krni dol bi človek kar ostal, a kaj ko sem postajala nestrpna ob misli, kaj vse se na tej poti še da videti in doživeti, saj se je pravljica šele začela. In to naju je seveda kmalu zvabilo naprej, preko pl. Larice do pl.Pecol, ki pa sva jo želela doživeti tudi zviška, zato sva se povzpela še do koče Brazza.
V tem času tu svet smučarjev in krpljarjev, pešakov ni bilo, čeprav se je dopoldne dalo še lepo stopati po precej pomrznjenem snegu, tako da sem s prestopom na krplje kar odlašala.
Povratek pa po zasneženi cesti do Nevejskega prevala in nato še postanek ob Rabeljskem jezeru, ki še ni povsem izgubil ledenega pokrivala.
Nepozabna tura, izpeljana v lepem zimskem dnevu, pa prav gotovo posebno doživetje. Težko izbereš najbolj primerne besede za opis vseh lepot, ki se ti odkrivajo na tej poti, jih občuduješ, ko se jim približuješ in se oziraš za njimi, ko drsijo mimo tebe kot enkratni posnetki, ki jih poskušaš loviti, da jih lahko vedno znova podoživljaš.