Park pred vstopom v mini dolinico in nato strmo navzgor. Za Akle (dve malo težji mesti) in Starec (ozek greben pred vrhom in zoprn spust čez podrto drevje) je že vse napisano. Sledil je lep prehod navzgor in v levo, kjer je najlažji vstop v grapo treba malo poiskati. Na mestu odločitve sem naredil napako in izbral desno zelenjavno grapo (prava je leva oz srednja, skrajno leva je čisto drobna). Prepozno opazil napako, posledice so bile kar resne, saj sem dve uri in pol plezal v neprehodnem svetu izjemno strmega ruševja. Čeprav je organizem že dolgo javljal, da je krepko čez mejo, je psiha vzdržala. Preklop misli, nekaj skalnih zračnih dvojk sploh več ne opazim, kratko škrbino vdenem v pravo smer. Le ven, ven iz ujetosti... Do Javorovega vrha regeneriram uničene kvadricepse, nato pa dobro miselno načrtovanje prenesem v natančen strm spust s te strani doline do izhodiščne jutranje točke. Lep krog, pa samotni kraji.