Monte Peralba (2694)

Ferrata ima ime Sartor, sestopna pot se imenuje po prejšnjem papežu Janezu Pavlu II. in ne sedanjem aktualnem, varianta sestopa je zahodni greben, ki pa ga za sestop ne priporočam.

Za vikend sva se z ženo pridružila skupini, ki jo je vodnik iz Gorenjske popeljal za dva dni raziskovat Karnijske alpe. V soboto smo se najprej odpravili na lažje dostopen vrh Monte Avanza. Kar hitro so se nad vrhovi začele poditi megle, ki niso kazale nič kaj obetaven obraz. Vseeno smo nadaljevali proti vrhu in ga dosegli v megli, ki nas je prikrajšala za lepe razglede. Naslednji cilj je bil vrh Monte Chiadenis, po težji ferati gor in po malo lažji dol. Ko smo se približevali vstopu v ferato se je na hitrco stemnilo in že nas je dobila nevihta. Sledila je sprememba plana in sestop do koče Calvi, kjer smo počakali, da je nevihta minila. Vreme se je kar hitro izboljšalo in čez kakšno uro so bile že skale suhe. Odločimo se da se bomo na vrh Monte Chiadenisa podali po lažji ferati in po isti poti sestop. Ko smo imeli za seboj slabo polovico ferate, se je vreme spet hitro začelo fižiti in odločitev vodnika je bila, sestop nazaj v kočo. Ta vrh nam pač danes ni bil usojen. Do naslednjega jutra se je zvrstilo kar nekaj neviht in tudi v nedeljo zgodaj zjutraj ni kazalo najbolje. Počasi so se megle le razpršile in nakazovalo se je vsaj nekaj ur lepega vremena. Podamo se na najvišji vrh v tej okolici in drugi najvišji vrh Karnijskih alp, na Monte Peralba po ferati Sartor. Ferata je lepa, dobro varovana in ni pretirano zahtevna. Po ferati sledi še dokaj lahka pot do vrha, ki pa nudi zelo slikovit razgled naokoli. Sledil je sestop po poti papeža Janeza Pavla II. Vse naokoli je vidno nešteto sledov in spomenikov človeške neumnosti iz prve svetovne vojne. Ko smo se vrnili do koče, so se zopet začele poditi megle nad vrhovi in nakazovati, da se bližajo nevihte.
Omeniti moram tudi zelo lepo urejeno kočo Calvi s sanitarijami, ki se jih ne bi sramovali niti v hotelu, ter zelo prijazno osebje.
Mi se podamo do avtomobilov in se zapeljemo malo naprej na ogled izvira reke Piave.
Sledi spust po zelo strmi in zaviti cesti, do doline, kjer si ogledamo še zelo zanimivo vasico.
Proti Sloveniji se odpravimo polni lepih občutkov in vtisov z zelo lepe ture, spremljajo nas nevihte, ki nam pa v avtomobilih niso prišle do živega.
Kotiček, ki se ga res splača obiskati, ne bo vam žal.

Za začetek potepanja po Karnijskih Alpah, ki je bilo zaradi slabega vremena nepričakovano kratko, sva se odločila, da se povzpneva na Monte Peralbo. Dan pred vzponom sva se v večernih urah zapeljala do parkirišča pod kočo Calvi in prespala kar v avtu. Ob prihodu je padal dež, ki je v poznih nočnih urah končno ponehal. Jutro je bilo jasno, zato sva se napotila proti koči Calvi in se nato usmerila proti ferati Sartor. Že ob vstopu v ferato sva opazila, da so skale zelo mokre in da po njih teče voda, a to ture ni posebno oteževalo. Ferata ni pretirano zahtevna, na nekaterih mestih je priporočljivo varovanje, potrebno pa je tudi malo moči v rokah. Žal so se že po deveti uri začele po pobočju gore pomikati megle, ki so zakrivale lepe razglede. Vračala sva se po lažji poti mimo prelaza Sesis. Naslednji dan sva nameravala opraviti vzpon na Monte Chiadenis, a se zaradi zahtevnosti za to turo kasneje nisva odločila. Vrnila sva se do koče Calvi in se spustila še do Koče Sorgenti del Piave, kjer je izvir reke Piave. Sledil je še kratek sprehod do izhodišča, nato pa sva se zapeljala v dolino in si ogledala mesto Sappada in zaselek Cima Sappada. Po ogledu sva se zapeljala nazaj do mesteca Forni Avoltri in zavila levo do vasi Collina. Prespala sva v koči Rifugio Tolazzi in si za naslednji dan zadala vzpon proti Wolayersee-ju in naprej.

Po ferrati Sartor na Monte Peralbo in sestop po poti papeža Wojtile.Včasih se je ferrata Sartor malo pred koncem jeklenic delila na dva kraka,danes pa je desni del opuščen.Sestopni žleb papeževe poti popolnoma kopen.

Zdravo,

Se je kdo mogoče v zadnjem času potikal po teh koncih? Če da kakšne so kaj razmere?

Hvala in lp,
Miha

Je prišla odločitev, grem ponoči na pot, 4 ure vožnje in pridem na izhodišče pod Monte Peralbo, gor po Cresta Ovest. Sestopim po normalni poti in se podam še na en travni vrh Monte Oregone, kjer si vzamem daljši počitek in spanje. Razgledi so ves čas odlični. Tri daljše počitke sem imel in počasi hodil. Sredi dneva, ko so večina še hodil gor sem sestopil nazaj na izhodišče in se počasi odpravil nazaj domov čez Sella Nevea, Bovec, nabralo se je skoraj 500km na plin.

sobota 13.6.2019

Gor po zahodnem grebenu, dol po običajni poti papeža Janeza Pavla drugega. Poti sta brez posebnosti, nekaj malega snega je ob poti na sestopu, katerega se zlahka obide. Vreme nama je šlo na roko, le veter med vzponom naju je dodobra prepihal. Gor grede pred nama ni bilo nikogar, dol grede so nama množično prihajali nasproti. Cesta do izvira Piave je prav tako b.p. Imenitna tura

https://tubojan.blogspot.com/2019/07/monte-peralba-cresta-ovest-via-normale.html

Monte Peralba je z 2.694 metri za Cogliansom druga najvišja gora Karnijskih Alp. Nahaja se na pragu Dolomitov- v njihovem zahodnem delu južno od glavnega mejnega grebena med Avstrijo in Italijo,nad izvirom reke Piave.Zaradi svoje strateške lege je bila gora med prvo svetovno vojno prizorišče bojev na tirolski fronti, o čemer pričajo številni ostanki utrdb in rovov iz tega obdobja.Gora je toliko lepa da se je na njo povzpel in sam Papež Janez Pavel II-20.7.1988.Gor sva šla po ferati Sartor dol po Papeževi,in pri sestopu proti sedlu Sesis sva takoj opazila čudovito špico Pic Ciadenis,kaj drugega nama ni ostalo kot da splezava na vrh in potem še na Monte Ciadenis po ferati delaguera in po JV grebenu dol.

Vsaj štiri gore v Karnijcih so višje od Prelbe

in katere so to¨???

Mislim, da bi sem morali prišteti še Cimo dai preti 2706m, čeprav tiste gore tam dol nekateri prištevajo med Dolomite

mirank, tudi sam mislim, da je Cima dei Preti del Karnijskih Alp, oziroma njih predalpskega sveta, kamor uvrščajo Furlanske Dolomite:
https://it.wikipedia.org/wiki/Dolomiti_Friulane
https://en.wikipedia.org/wiki/Cima_dei_Preti

Ko te Tomaž kontaktira že sredi tedna za tura, sploh ni bilo govora da se nebi šlo, ... in to še glede na vreme katero je bio napovedano za omenjeni konec, nimam besed, enostavno lušno, ...
lpM

Bravo Todi, super fotke. Ste pa ujeli razmere. Srečno!

#Nejc787, hvala ja vreme pa kot naročeno, še video utrinek https://www.youtube.com/watch?v=fu49JLJ6jRY&t=6s

https://tomazsarc.blogspot.com/2021/10/monte-peralba-23102021.html

Tura z sredine julija 2023.

Vzpon po via normale, brez posebnosti lahko-zahtevno. Vsekakor lepa gora. Sestop po ferrati B/C do Rifugio Pier Fortunato Calvi. Prvi del sestopa je treba bit pozoren na skalne plošče. Taka plošča je lahko velika, vendar ob stopu nanjo lahk spodnese ali pa če bi se iskal oprimek v njej gre prot teb, ni sidrana.
Spodnji del je pač ferrata, en del je C. Koča na zelo visokem nivoju, urejena, prijaznost,..

Asfaltirana cesta je do okol 1800m!

Lp,

Zadnji dan, pred odhodom pa še na najvišjo nad Sappado.
Sva imela srečo, da je bila cesta odprta, ker so jo v zadnjih dneh obnavljali. Seveda so bili tudi znaki za prepoved prometa.
Tu se res lagodno pripelješ zelo visoko do parkirišča, na cca 1820m ( zastonj).
Potem po cesti do koče F. Calvi in naprej po ferati Sartor do vrha. Kočo odprejo v soboto.
Razgled je bil zopet bolj tak tak zaradi meglic, ki pa so bile dobrodošle za osvežitev. Gora je res mogočna in odsev nekega časa, ki ni bil tako prijazen, kot je sedaj, ko nam je to dano, pa tega ne znamo ceniti.
Sestopila sva po poti papeža Janeza Pavla II.