Premužičeva staza-prva etapa-od koče Zavižan do koče Alan

Drugi dan-sobota -14.10.2023 po zajtrku v koči Tuk se prepeljemo na izhodišče Premužičeve staze do koče Zavižan-višina 1594m.Od tu pa na označeno pot prve etape do koče Alan-1340m. Hoje 8 ur.vzpona 500m,sestopa 750m.Hoja je prelepa-nezahtevna .Vmes še na tri hribčke , ki so ob poti. To so nezahtevni kratki vzpončki, ki razbijejo monotomijo poti.Pot so uredili pred 2. sv. vojno. V celoti je dolga 52km. Običajo je predolga za en dan. Mi smo hoteli narediti v nedeljo še drugo etapo, vendar nam je slabo vreme v nedeljo to preprečilo.Prespali smo v koči Alan večinoma na skupinskih ležiščih -potrebno je imeti spalne vreče .Sama koča potrebuje temeljito obnovo.WC je zunaj deset metrov ood koče -kemični -na ključ, ki se dobi v koči.Notri je soba, kjer lahko sedi le deset ljudi.Glavnina je večerjala pred kočo v temi.Če bi šel dež, to spoh nebi bilo možno.Miza in klopi z obeh strani so sicer pod napuščem.Ker pa nas je bilo kar 26 je bilo kar dren. Neke maldince je oskrbnik kar odslovil.Malo nižje še ena koča,ampak je bila zaprta. Kako so se znajdli ne vem.Imeli smo celodnevni penzion.Večerja , spanje in zajtrk. Vse je bilo bolj po kavbojsko-živi obup. Ni pa manjkalo piva in šnopca, no čaj je tudi bil.Hruha je bilo bolj malo.Kočo je dejansko posluževal en sam-velja vsa pohvala.Zvečer nam je celo poravnal in pospravil vse čebvlje , tako , da smo jih zjutraj celo malo iskali.No preživeli smo.Zjutraj pa nas je pričakalo silovito neurje , tako ,da nam je drugi del Primožičeve staze odpadel .Pol jih je šlo kljub slabemu vremenu na krajši pohod na bližni hrib-no malo jih je zmočilo.Nekako ob 11:30 so prišli po nas lokalci s tremi kombijami in nas prepeljali na izhodišče začetka Primužičeve staze. Nato pa na pot domov -tudi ob morju.Nekako dve tretjini Primožičeve staze pa bo tako ostal za kdaj pozneje .Kljub tegobam smo se imeli fajn in so hitro pozabljene on šilcu njihovega žganja , ki je res dober.Lahko si rečemo samo nasvidenje.