Camino Krk

bos,

hvala ti za krasen prispevek z mojega rojstnega otoka. Avtorja driftwood skulpture s slike 25 poznam osebno.

Čeprav je moj dom že dolgo drugje, in me tudi ni sram priznati, da imam hribe raje kot morje (velja še posebej za poletne gneče), mi vseeno srce veselo zaigra.

Prejšnji teden sva z možem prehodila Camino Krk. Čudovita izkušnja! Otok Krk ponuja zalo raznolike poti in kraje, ravninsko hojo in tudi pravo hribolazenje. Pomladni čas je prijeten za hojo, veliko je cvetja, pa tudi moje že omogoča krajše osvežitve.

Začela sva v mestu Krk, avto parkirala na večjem parkirišču pred Konzumom in 6x prenočila na naslednjim lokacijah: Linardići - Malinska - Omišalj - Soline - Vrbnik - Baška. Prenočišča sva rezervirala en dan vnaprej preko bookinga in vsa so bila odlična.

Nahrbtnik je bil kar težak, med 10 in 11kg. Vnaprej sva pogledala delovni čas in lokacijo trgovin in glede na to prilagajala nakup hrane.

Na začetku poti vremenska napoved ni bila prav optimistična, potem pa sva doživela le en vetrovno-deževen dan, sicer je bilo sončno, občasno oblačno, s prijetnimi tempraturami.

Pohodnih palic nisva imela s seboj in jih niti nisva pogrešala. Spoznala sva veliko novih kotičkov na Krku in se v obilju naužila samote ter živahnega ptičjega petja. Srečala sva le redke posameznike na posameznih etapah. Domačini Camino kar dobro poznajo in so zelo prijazni.

Čestitke za prehojeno pot v enem šusu.

Hvala, srečno tudi tvoji ekipi pri nadaljevanju poti.

Tokrat smo nadaljevali s 4. in 5. etapo, torej po poti Omišalj - Čižiči - Vrbnik. Prenočili smo v Solinah, saj smo imeli zraven voznico.
Za 4. etapo lahko rečem, da poteka večinoma na odprtem in zna biti kar vroče na poti, zato pa je 5. etapa večinoma v senci, razen zadnja ura do Vrbnika, vendar se je tam možno osvežiti v morju.
Za zaključek drugega dne smo se zapeljali še do plaže Potovošče (parkirišče cel dan 15 €, ležalnika s senčnikom 30 €), zadnji dan pa smo se še samo kopali v Njivicah.
Zaključek pa sledi jeseni ...

Zelo lepo...

Pa smo šli zaključiti našo pot s 6. etapo in 7. etapo.
Začnemo v Vrbniku, ki nam je zelo všeč, zato smo ga zjutraj še enkrat prehodili, sledi nezanimiv asfaltni del, nato pa lepše nadaljevanje med vinogradi in kasneje čez Mesečev plato vse do Baške, kjer smo prenočili.
Zadnja etapa poteka čez najvišjo točko na otoku, vrh Obzova, tudi točka HPO. Ta del iz Baške do Punata je najbolj gorski na celotni poti, nato pa še malo po asfaltu in makadamu do Korniča, kjer je uradno zadnja točka. Mi smo pa drugi dan potegnili do Krka, kjer smo tudi našo pot začeli in tako sklenili celoten krog po otoku.
Tretji dan smo še obiskali z ladjico otok Košljun, ki je tudi del Camino Krka, tako da smo zbrali vse žige.
Tako smo polni lepih vtisov zaključili Camino Krk, ostali pa nam bodo neprecenljivi skupni spomini na prehojeno pot.

Camino Krk sva si ogledovala že dlje časa. Blizu je, ravno pravšnje dolžine je, le poklicati naju je moral . To se je zgodilo po daljšem raziskovanju Dolomitov, ko sva rabila malo spremembe. Nekaj je k temu prispevalo tudi dejstvo, da nama je že drugo leto zapored odpadel španski Camino. Take poti zelo pogrešava, zato sva se odpravila k sosedom na morje.

Štartala sva v drugi polovici Septembra. Ta termin sva izbrala zaradi hladnejšega ozračja, manj turizma in cenejših namestitev. Hodila sva namreč linijsko v smeri urinega kazalca in si sproti iskala prenočišča. Nekateri to počnejo centralno, ko jih gostitelji prevažajo od točke do točke. Vse je OK, kakor komu paše. Je pa v posezoni marsikaj že zaprto, tako prenočišča kot trgovine in okrepčevalnice. Zaradi tega so lahko določene etape daljše in brez možnosti vmesnih postojank. Nekaj domače naloge je zato prav prišlo, da ni bilo kakšnih posebnih presenečenj.

Prehodila sva vse in še več. Nekaj dodatnih kilometrov so nanesla prenočišča, še več pa povratek v mesto Krk iz Kornića, kjer se Camino Krk tudi uradno zaključi. Oznak za pot je dovolj in le težko je povsem zaiti. Sem ter tja kljub temu manjka kakšna tabla, menda zaradi posameznih lokalcev, ki ne želijo tujcev v svojem okolišu. Na celotni poti so tudi žigi, ki se nahajajo v ličnih skrinjicah. Te niso povsod dobro opazne, tudi žigi niso bili vsi na številu. Morda le še opomba zaradi komarjev in ostale pikajoče nebodigatreba . Dokler se nisem ustrezno zaščitil sem bil zanje prava poslastica. Že prvi dan sem dobil letno dozo, tako da mi sledeče dni zaradi srbenja nikakor ni bilo dolgčas .

Še nekaj vtisov o prehojeni poti … Camino Krk vsekakor ni španski Camino, čeprav so od njega pobrali kar nekaj idej. Oznake in logotip so podobni, celo romarsko listino dobiš, a je ta namenjena potovanju v Santiago. Poceni namenskih namestitev ala albergo seveda ni, tudi pot vodi le okoli otoka. V krogu pač ne prideš v Santiago . Camino Krk je zato bolj kot ne moderen turistični produkt za privabljanje izvensezonskih gostov, a hkrati tudi promovira hojo. Kot tak je lahko le dobrodošel in je lahko imenitna izkušnja za vse, ki se bodo podali po tej poti. Več o najini izkušnji v foto-zgodbah po dnevih ...

Koordinate brezplačnega parkirišča (Konzum): 45.0352522N, 14.5695856E

DAN 1 ...

Od doma sva se odpeljala dovolj zgodaj, da sva na Krk prišla že ob prvi svetlobi. Pred nama je bila namreč konkretna dnevna tura. Parkirala sva pred mestnim središčem na ogromnem in brezplačnem parkirišču Konzuma. Izbrala sva prostor bolj na očeh, se poslovila od avta za nekaj dni in vzela pot pod noge.

V središču mesta Krk sva poiskala turistično pisarno, kjer sva dobila brezplačne in kvalitetno izdelane *Hodočasničke putovnice*, oziroma romarske listine po domače. Pričakovala sva namenske za Camino Krk, dobila pa tiste za španski Camino de Santiago . Sledil je še prvi žig in odšla sva na pot. Začetne oznake za Camino so se hitro pojavile in tudi v nadaljevanju ni bilo večjih težav s smerjo. Sva pa ta dan hodila bolj po notranjosti otoka z le malo morskega ambienta, zato sva se po dolgih urah hoje z veseljem ustavila v zalivu Glavotok. Malo pred njim je bila tudi edina okrepčevalnica, če ne štejem začetnega Krka in končnega Porata. To je picerija Ivincic v Skrbčićih, ki jo lahko le toplo priporočam. Nekaj več o prvem dnevu še v fotkah …

Lepo, tudi v Poratu na sliki 25 imajo dobro pico.
Vidim po žigih, da sta prehodila tudi Cres in Mali Lošinj, čakam na objavo.

Boštjan, vreme je zdržalo, midva tudi, zato je bil Via Apsyrtides logično nadaljevanje . Za začetek le toliko, da na lestvici zadovoljstva to pot uvrščava precej pred Camino Krk.

DAN 2 ...

Zjutraj sva se vrnila na točko, kjer sva prejšnji dan zapustila Camino Krk. Prvi del dneva je bila spet na vrsti notranjost otoka s številnimi cestami in potkami in šele pri Malinski sva prvič v dveh dnevih bolj konkretno pristopila do morja. Skoraj za šest kilometrov ga je bilo, obale seveda in z užitkom sva hodila po njej . To je bilo tisto, kar sva že dolgo pričakovala in se je vztrajno izmikalo. V Njivicah sva obnovila zaloge, saj sva dobila odprto živilsko trgovino Krk. Delovni časi trgovin so namreč precej različni, sploh v manjših krajih so odprte le dopoldne. Tudi cene so precej višje kot v supermarketih, tudi do 30%. Kila nektarin je bila npr. od 5€ do 8€, najcenejša čokolada (80g) od 3€ do 5€, kakor kje.

Nadaljevanje poti je postreglo še s hojo ob industrijski coni in neskončnim asfaltom tik ob njej. Kasneje pot zavije proti ostankom mogočnega cerkvenega kompleksa z imenom Mirine, ki stoji na mestu starorimske naselbine Fulfin. Tu se nahaja tudi eden od žigov Camina Krk. Sledil je le še kratek odsek poti do starega dela Omišlja, kjer sva zaključila drugi dan. Nekaj več sledi v foto-zgodbi ...

DAN 3 ...

V jutranjem miru in tišini sva zapustila stari del Omišlja in se spustila na obalno pot. Te je dobra dva kilometra, vmes pa sva začudeno opazovala propadle hotelske komplekse. Tega je ogromno in nekaj je moralo iti hudo narobe, da je na tako privlačnih lokacijah vse zapuščeno.

Nadaljevala sva svojo pot in pri rtu Kijac obrnila proti Krškem mostu. Vmes sva se ustavila še v urejenem kampu Pušča, kjer je trgovina in restavracija. Kamp je odprt celo leto. Po dobri kavici sva nadaljevala še tri kilometre in most je bil pred nama. Kar naenkrat je zmanjkalo utrjene poti in hitro sva pogruntala, da bova morala slediti komaj vidno stezico tik ob vodi. Tudi oznake so to potrjevale. Hudega nama ni bilo, saj je bila ravno oseka in tudi morje je bilo mirno . Dobro za naju, pri luki v zalivu Voz sva dokončno zmagala, nato pa se dvignila na planoto visoko nad morjem. Od tam sva nadaljevala proti jami Biserujka, ki je kljub poznem datumu imela kar nekaj obiska.

Do daljšega odseka obale sva spet prišla v Čižićih, kjer se edina trgovina nahaja prav nemarno izven poti. Ravno sva še ujela njihov delovnik. Sledil je obisk Solin in morska osvežitev, nato pa vzpon proti Dobrinju. Na trgu stare vasice je bil tako lep ambient, da sva si v edini restavraciji privoščila še kosilo. Ravno prav, ker je sledila konkretna in ne ravno lepo pohodna etapa proti Zmajskem selu, nato pa še zaključni del do Risike. Tu sva tokrat prespala. Lahko noč ...

DAN 4 ...

Četrti dan sva si zapomnila predvsem po vročini. Veter je že zgodaj omagal in nama večino dneva ni bil v pomoč. Verjetno mu je bilo prevroče . Tudi nama je bilo, predvsem na planoti v smeri Mjesečevega platoja. Tam zgoraj ni sence, je le neskončna pot po kamniti pokrajini. Za dobrih osem kilometrov jo je, prašne in dolgocajtne. Tudi vode ni, zato so najine zaloge hitro kopnele. A lepo po vrsti …

Zjutraj sva zapustila Risiko in se spustila proti morju. Do njega sva prišla pri rtu Sveti Marak, nato pa ob obali nadaljevala v smeri Vrbnika. Obalna pot je v bistvu ozka cesta, delno razgledna, delno ne. Ob njej je prespalo veliko gajbičarjev, predvsem tujcev, čeprav imajo prepoved parkiranja. V Vrbniku sva si privoščila pavzo, nato pa se mimo številnih vinogradov začela dvigovati. Sledilo je še območje divjih orhidej, žal odcvetenih, nato pa se je pričel končni vzpon na vršno planoto. Tu sva dosegla že konkretno višino okoli 350 m, plus, minus in se po dolgih kilometrih spustila proti Baški. Sestopna pot je urejena po meri množičnega turizma in hitro sva bila v mestu. Na plaži je sledila daljša osvežitev, nato pa sva poiskala prenočišče.

Prenočišča vedno rezerviram vsaj dan prej. Pri tem uporabljam Booking, ki me v dolgih letih uporabe še ni razočaral. Na aplikaciji pogledam kaj je sploh na voljo in kakšne so reference. To so predvsem lokacija čim bližje poti, stroški namestitve in seveda ocene gostov, predvsem glede čistoče in hrupa. Zanimivo, ampak povsod sva dobila apartmaje. Bili so najcenejši, pa še hladilnik in grelnik vode za kavo so itak imeli. Več niti nisva rabila. Cena za tako nočitev je znašala od 60€ do 80€, povsod pa sva bila zadovoljna. Je pa konec Septembra že precej zaprtega in je dobro vedeti kje približno boš spal naslednji dan.

Lepo, kot vedno.
Slika 16, zdaj oktobra je žig bil, tudi aprila je bil.
Slika 18, v Baški je žig pri TICu ... Trije križi so pred Punatom.

Pri zavetišču na sliki 16 je bila skrinjica popolnoma prazna. Očitno so dostavili nov žig. Slika 18 ... imaš prav, en dan prehitevam

Čudovito! V vsaki situaciji in na vsaki lokaciji najdeta srčiko tistega trenutka. Tisto kar je zanimivo in lepo. Hvala! SREČNO ŠE NAPREJ.

DAN 5 ...

Prišel je peti, zaključni dan Camina Krk. Najprej sva odtisnila žig v ravninskem Jurandolu, nato še enega v višje ležečem svetišču Matere Božje. Skrinjica se nahaja za obzidjem, tako da se nama je kar uspešno skrivala . Sledil je pravi planinski vzpon proti najvišjim točkam Krka. Glavni je vrh Obzova in proti njemu so z nasprotne stani hodili številni pohodniki. Večinoma so bili kar Slovenci. Po tej strani sva se tudi spustila v nižavje in po petih kilometrih prišla v Punat. Kopanja zaradi številnih privezov tu ni bilo, sva se pa osvežila v zalivu Sv. Dunata pod Kornići. Kornići so tudi uraden zaključek Camina Krk, kjer sva pri cerkvi Sv. Jakova apostola poiskala zadnji žig.

V mesto Krk sva se vrnila peš, tako da sva kompleten krog zaključila na lastni pogon . Nabralo se je pet dodatnih kilometrov in s pomočjo navigacije sva bila hitro na začetni točki izpred nekaj dni. S tem sva čisto zares zaključila najin Camino Krk. Za domov nama še ni bilo, zato sva šla k sosedom na še eno tematsko pot, Via Apsyrtides (tukaj)