Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Francija / Other mountain ranges - France / Dauphiné - Parc des Écrin

Dauphiné - Parc des Écrin

Print
VanSims29. 08. 2013 20:25:56
Po osvojenem Triglavu in povratku v Vrata ob cca. 12h(pon. 12.8.) sem se zapeljal v Avstrijo, kjer sem proti večeru imel v načrtu preplezati neko lokalno feratico imenovano Zahme Gams v vasici Weissbach bei Lofer blizu Zell am See. A taman ko sem ob kake 18-19h prišel k steni, se je ulilo. Prespal sem kar na parkirišču v vasi Weissbach a zjutraj je spet deževalo. Ni mi preostalo drugega kot da nadaljujem pot v Francijo v skladu z mojimi načrti. Feratico sem preplezal nazaj grede in poročilo še sledi. Odpeljem se torej čez Tirolsko, Arlberg(čez prelaz, da se izognem cestnini mežikanje), Švico(mimo Züricha, Berna, Lozane in Ženeve) v Francijo in sicer v Grenoble.

Grenoble je glavno kulturno in gospodarsko središče francoske alpske regije Dauphiné, ki leži južno od Savojskih alp. V bistvu gre že za jug, skoraj mediteran, vsaj po mentaliteti sodeč saj sem od cca 12h do 16h zaman iskal kaj odprtega za pod zob. Vse zaprto, siesta, mežikanje zvečer pa spet odprto. zavijanje z očmi Pokrajina je sicer še čisto alpska.

Po turističnem ogledu Grenoblea(pravzaprav kaj sila zanimivega ni za videti) se povzpnem z žičnico na citadelo. Naj mi bo oproščeno saj sem šel dol peš. mežikanje Iz citadele je lep razgled na eno stran na pogorje Vercors(jug, apnenec), na drugi strani pa na verigo Belledone(vzhod, gnajs in granit). Na severu mesta pa se vzpenja pogorje Chartreuse, ki ga nekako začenja hribček s citadelo.

Turistična atrakcija, ki so si jo Francozi privoščili, je izgraditev adrenalinskega parka na sami Grenobelski citadeli oz. njenemu obzidju. zavijanje z očmi Pri nas(pa še marsikje drugje) ne bi niti pod razno dobili dovoljenja kulturno-spomeniškega varstva. Seveda sem ga moral sprobati. Adrenalinski park kot tak, vstopnina 20 EUR a omejeno, da greš lahko po vsaki poti le enkrat. Ne vem kako je pri nas, recimo v Tscheppaschluctu na avstrijski strani Ljubelja plačaš približno nekaj takega in imaš neomejeno plezanje cel dan. Je pa nekaj zanimivega pri opremi tega parka: imajo posebne samovarovalne komplete s karabini, ki so tako narejeni, da ne moreš odpeti oba. Če enega odklopiš z zajle, drugega ne moreš. Šele na koncu vsake poti je zajla, ki visi v zrak, da se lahko odklopiš z obema. Zelo zanimivo! cool

Drugi dan sem obiskal še en adrenalinski park kake 30-40 km ven iz Grenobla. Tu pa je bila varnost popolnoma na psu. Kot prvo so bili kompleti opremljeni z nekimi starimi karabini, ki so se malo trše zapenjali in če nisi bil pazljiv je bil na pol odpet. zavijanje z očmi Drugo, pri opremi ni bilo čelad! eek zavijanje z očmi Tretje: pri tirolki so učili priklepanje s karabinoma kar na pulley(varovan torej samo z njim) namesto na žico(trojno varovan). In če se pulley sname...papa! eek

Po obisku tega parka(spet omejitev na dve uri - v francoske adrenalinske parke ne grem več) sem šel nazaj v Grenoble in obiskal muzej regije Dauphiné, kjer je bilo prikazano življenje v hribih te gorate pokrajine, zgodovina, geologija, živinoreja, planšarija,... ter kako skušajo danes zopet obuditi te že izumrle tradicije. Kar me je pa najbolj presenetilo pa je bilo, da so imeli v oddelku zgodovine smučanja razstavljeno repliko bloških smuči! nasmeh cool Z vso razlago, da so to bile verjetno prve smuči na območju Alp, da jih je prvi popisal Valvazor,... Zelo zanimivo!

Proti večeru sem obiskal še vasico Lance-en-Vercors, kake 20 km od Grenobla v pogorju Vercorsa, znano kot zimsko smučišče, ki pa je drugačno od skomercializiranih jet set smučišč a la Tignes, Trois Valée v Savojskih alpah ali Les 2 Alpes tu v Dauphinéju. Gre za umirjeno smučišče, izven francoskih šolskih počitnic naj bi se vedno dobilo prenočišče, prijazno družinam,... vsaj tako piše v mojem resda že starem Lonely Planetu za Francijo. Lahko, da se je medtem že kaj spremenilo. Lonely Planet namreč pravi, da informacije že v nekaj let starih vodičih ni nujno da držijo kajti 'Good places go bad and bad places go bankrupt!" velik nasmeh

Naslednji dan pa sem se odpeljal v Le Bourg-d'Oisans, glavno izhodišče za ture v nacionalnem parku Parc des Écrins.
Dauphiné - Parc des Écrin Pogled iz citadele na Grenoble in Vercors.1
Dauphiné - Parc des Écrin Dva izmed najvišjih vrhov verige Belledonne - Grande Lance de Domène(2790 m) in Pic du Grand Doménon(2802 m).2
Dauphiné - Parc des Écrin Tamle v kotu zadaj proti koncu doline naj bi se videl Mont Blanc, če ne bi bilo oblakov. Spredaj: žice adrenalinskega parka speljanega po citadeli. ;)3
Dauphiné - Parc des Écrin Skrivnostna Grenobelska citadela.4
Dauphiné - Parc des Écrin Pogled na citadelo iz mesta.5
Dauphiné - Parc des Écrin Zemljevid Alp v muzeju regije Dauphiné.6
Dauphiné - Parc des Écrin Bloške smuči v muzeju regije Dauphiné.7
Dauphiné - Parc des Écrin Cerkvica v kraju Lance-en-Vercors.8
Dauphiné - Parc des Écrin Pogled na gore okoli Lance-en-Vercors.9
všeč
VanSims30. 08. 2013 19:00:19
Parc des Écrins je drugi največji narodni park v Franciji(prvi je Cevennes). Obsega 91800 hekatarjev in se rasteza nekje med mesti Grenoble, Briançon in Gap. Najvišji vrh je Barre des Écrin(4102 m). Med bolj visoke in znane spadajo še Dôme de Neige des Écrins(4015 m), La Meije(3983 m), Pelvoux(3946 m),... Skoraj vsako leto se skozi njega in čez njegove visoke prelaze vozi Tour de France. Nekih blaznih gorskih vzponov v tem parku nisem nameraval narediti. Bolj sem počival in hranil moči za bavarski del mojega dopusta od koder tudi sledijo poročila. mežikanje

Le Bourg d'Oisans(720 m) je mestece v dolini reke Romanche, ki je pritok reke Drac, ta pa reke Isere, ki teče skozi Grenoble. Je nekako neformalno središče parka za pohodnike, izhodišče mnogih tur, v njem je tudi alpski muzej, ki pa ga nisem uspel videti.

Iz njega sem se prvi dan odpravil v vasico Villard-Notre-Dame(1520 m). V cca. 2h30 naj bi se prišlo gor. V mestu je veliko planinskih smerokazov a zaman gledam za smerokazi za želeno destinacijo. Francozi! mežikanje Saj poznate tisto iz Da Vincijeve šifre: "Frenches cannot be trusted!". velik nasmeh OK, grem pa v smeri cestnih smerokazov. zadrega mežikanje In res naletim na gorsko cestico, ki pelje v to vas. Na začetku še dosti široka pripelje do tunelov in se tam zoži. Bilo je že kar nevarno hoditi zaradi mimovozečih avtov. V tunelih seveda prižgem baterijo. Čimbolj se cesta dviga tem boljši so razgledi na dolino reke Romanche, na okoliške hribe in na znameniti Alpe d'Huez na nasprotni strani.

Po kake dve tretjini poti pa le pridem do planinskih smerokazov, se usmerim v gozd in pridem do vasice. Majhna gorska vasica, ljudi kar nekaj, ki so se verjetno večinoma pripeljali gor z avti. zavijanje z očmi V lepo popedenani oštarijci, ki je kljub že zelo južni legi teh krajev dajala videz kakega lovskega Gasthausa iz avstrijskih Alp, si nekaj malega privoščim, popijem pivo nato pa v vasi takoj najdem smerokaze nazaj do Le Bourg d'Oisans. Dve poti celo gresta: ena, tista po kateri sem prišel, ki verjetno v spodnjem delu poteka nekje blizu ceste po kateri sem trapal in druga po drugi strani. Odločim se za slednjo.

Pot za katero se odločim se še malo dviga nato pa se priključi makadamu, ki je v bistvu nadaljevanje ceste po kateri sem prišel. Po tem makadamu trapam še kake pol ure nato pa me smerokazi usmerijo v dolino. Pot je bila kokr za Francoze še kar dobro označena. mežikanje Po serpentinah se počasi spustim dol, prečim nek plaz(čelada na glavo), nato pa pridem nazaj v mesto. Najdem pot nazaj v center. Pir, sladoled nato pa se zapeljem še v Alpe d'Huez in se malo sprehodim po njem.
Tam za tisto goro pojdem...1
Prvi tunel na poti.2
Razgled z gorske ceste na dolino reke Romanche.3
Ozka cesta.4
Razgled na dolino reke Romanche.5
Najdaljši tunel.6
Razgled na dolino reke Romanche.7
Tu pa sem že v gozdu.8
Razgled na gore nad vasico Villard-Notre-Dame.9
V alpskem stilu urejena vaška oštarijca.10
Lični smerokazi na poti.11
Pogled na Le Bourg d'Oisant s poti nazaj.12
Pogled na nasprotno stran doline na Alpe d'Huez.13
Utrinek s poti nazaj v dolino.14
Lepa gozdna pot.15
Pozor, kamenje pada!16
Razgled.17
Le Bourg d'Oisant.18
Alpe d'Huez.19
Pogled na gore narodnega parka Écrins.20
Pogled na gore narodnega parka Écrins.21
Alpe d'Huez.22
všeč
miri30. 08. 2013 21:03:42
Lepo,zanimivi opisi in lepa pokrajina.Prija malo drugačnosti.Kar nadaljuj.
všeč
VanSims2. 09. 2013 17:56:21
Naslednji dan sem se zapeljal v vasico Vénosc, kake 15 km ven iz Le Bourg d'Oisans. Od tam sem se povzpel do znanega zimskega smučarskega centra Les 2 alpes. Seveda se da tja priti tudi z žičnico in pa seveda po cesti z avtom. mežikanje Parkiral sem pri spodnji postaji žičnice nato pa se povzpel do središča vasice(kake 5-10 min.). Tam šele(Francozi pač mežikanje) so bili vidni smerokazi za Les 2 alpes(cca. uro in pol vzpona).

Po kake dobre pol ure pridem do razcepa: levo peš pot, desno dostop do ferate(Via ferrata des Perrons), ki pripelje na nek hrib od koder je do Les 2 Alpes še kake 15 min. hoda. Ker nisem vedel kako težka je sem šel seveda po 'normalki'. Pozneje doma vidim, da je označena z D(dificille) po francoski lestvici, kar bi(po nam bolj znani avstrijski) pomenilo tam nekje C(morda C/D). To bi bilo malo pretežko zame, čeprav sem imel s sabo opremo.

Ko se torej vzpenjam proti cilju se vedno bolj odpirajo tudi pogledi na sosednje gore. Tudi pogled na sam Venosc je zelo lep. Ko pridem v Les 2 Alpes, najprej nekaj kupim v trgovini za pojest nato pa se malo sprehodim po mestu. Tisti, ki ste tam že smučali, veste da je je ves glavni turistični pomp(lokalčki, trgovinice s spominčki, z opremo,...) skoncentriran okoli glavne, nekaj km dolge avenije. V stranskih ulicah pa so 'manj pomembne' stvari kot hoteli, trgovine s hrano,... mežikanje Ker se na ledeniku(na katerega se lahko z žičnico povzpnejo tudi navadni izletniki) smuča tudi poleti, sem videl kar nekaj ljudi s smučarsko opremo.

Potem se odpravim nazaj proti Vénoscu in tokrat naredim še krog mimo vstopa v ferato in po drugi strani nazaj v vas. Za mano je bil oče z otrokoma(kake 12-13 let star sin in le kake max. 8-9 let stara hčerka), ki so šli v ferato. Iz poti sem jih še nekaj časa opazoval. Fotr s hčerko zadaj, mulo pa naprej. mežikanje Ko sem prišel nazaj v vas sem se še malo sprehodil po Vénoscu, ki je sicer lepa a tipična turistična alpska vasica. Potem pa nazaj v Le Bourg d'Oisans, kaj drugega kot na običajni pir in sladoled. To dvoje(v tem vrstnem redu! mežikanje) mora biti po vsaki turi.

S pirom je sicer v romanskih državah problem, majhne porcije za veliko ceno. Tako v Italiji kot Franciji je težko dobiti ornk politrsko dozo, prehlajajo te z nekimi 0.3 in 0.4 dozami in podobno po mnogo dražjih cenah kot recimo eno veliko pivo v Nemčiji in Avstriji(kjer je veliko pivo - pol litra in basta). V Franciji je drag tudi sladoled!
Alpska vasica Vénosc.1
Cerkvica v Vénoscu.2
Pogled na Vénosc s poti.3
Tako bi morale biti označene vse težje ferate. Kljub temu manjka bistven podatek: težavnost ferate! ;)4
Razgled s poti.5
Razgled s poti.6
Roche de la Muzelle(3465 m).7
Razgled s poti.8
Les 2 Alpes.9
Les 2 Alpes - glavna avenija. V ozadju: Roche de la Muzelle, Tête de la Muraillette(3019 m) in Aiguille de Vénosc(2830 m) .10
Hrib na katerega se povzpne ferata.11
Družina v akciji.12
Pot nazaj do vasice Vénosc.13
Pogled iz parkirišča pod Vénoscom(spodnja postaja žičnice) na drugo stran doline.14
všeč
VanSims3. 09. 2013 19:15:43
Zadnji dan sem se potepal po Briançonu in okolici. Mesto je s 1326 nmv eno najvišje ležečih v Evropi. Znano je po mestnem jedru z obzidjem in smučiščih pozimi.

Zjutraj sem si najprej ogledal srednjeveško mestno jedro, ki je zelo lepo urejeno(zanimive Vaubanove utrdbe) in seveda polno turistov(zaradi bližine meje prevladujejo Italijani), okoli poldneva pa sem se iz novejšega dela mesta odpeljal z žičnico na 2360 m tik pod vrh Mont Prorel(2566 m) do koder je od zgornje postaje še dobre pol ure. Seveda bi bilo to premalo za kolikor toliko resen izlet. Najprej sem mislil iti do Briançona nazaj po direktni pešpoti potem pa sem videl da lahko stvar še malo zakompliciram. mežikanje Z vrha sem se malo spustil nazaj nato pa sem prečil pod Le Rocher Blanc na sam vrh masiva Serre-Chevalier(2491 m, na njegovih pobočjih so tudi znana smučišča).

Iz vrha je lepa panorama na okoliške gore Briançona, če ne bi bil v oblakih bi se videl tudi eden najvišjih vrhov parka Écrins, Pelvoux(3946 m). Vidi se tudi proti italijanskim Alpam, na jug pa v dolino, ki vodi proti Provansi.

Ker sem bil že zelo lačen sem se spustil do La Casse du Boef(2270 m), kjer je bila na zemljevidu označena restavracija, ki pa je bila zaprta(k sreči sem seveda imel s sabo malico) na njej pa je vseeno pisalo: OUVERT. zavijanje z očmi Frenches cannot be trusted! velik nasmeh Še posebej ker so bile poti zopet francosko slabo označene, da sem se kljub zemljevidu izgubljal. Za planinske poti pa je treba priznati, da so še v Italiji bolje označene. Tudi pri nas!

Potem se odpravim nižje proti Serre Ratier(1908 m). Od tam pa do Les Trois Croix(2015 m) in potem navzdol proti Pra Long(1624 m). Kar naprej sem moral iskati poti, ki so bile slabo označene ali pa sploh ne, čeprav so bile na zemljevidu. Potem pridem na makadam po katerem se mimo Le Rocher Noir(1645 m) spustim do Pra Long(srednja postaja žičnice) od tam pa po najkrajši poti(navzdol, neoznačeno prečenje pod žičnico in zopet navzdol) v Briançon, od tam pa sem še malo iskal do spodnje postaje žičnice kjer sem imel avto. Bila je že skoraj tema.

Pumpe imajo Francozi zvečer že vse zaprte, tako sem na pivo pod mus moral iti v eno redkih še odprtih oštarij v katerih se 0.3 doze pod 4 EUR ni dobilo, večjih pa sploh niso imeli, na sladoled pa sem lahko zaradi 'pozne' ure(okoli cca. 22:00) kar pozabil. Takrat je v tem mestecu že vse zaprto, kljub turističnim množicam podnevi nobenega nočnega življenja. Francozi! mežikanje

Zemljevid pobočja po katerem sem se potepal:

http://chezserrechevalier.squarespace.com/storage/maps/serre-chevalier-summer-map.pdf
Glavna ulička srednjeveškega jedra Briançona.1
Pogled iz obzidja na Serre-Chevalier in Mont Prorel.2
Pogled iz obzidja proti jugu, proti provansalskim alpam.3
Vaubanove utrdbe.4
Pogled iz Vaubanove trdnjave na srednjeveško jedro.5
Mont Prorel z zgornje postaje žičnice.6
Pogled na Briançon iz Mont Prorel.7
Pogled proti italijanskim alpam iz Mont Prorel.8
Pogled proti nadaljevanju poti, zadaj: visoki vrhovi parka Écrin.9
Pogled proti dolini Serre-Chevalier.10
Prečenje pod Le Rocher Blanc.11
Pogled iz vrha Serre-Chevalier nazaj na Mont Prorel(levo) in Le Rocher Blanc(skrajno desno - iz te stran manj strm).12
Visoki vrhovi parka Écrins.13
Majhen slap na povratku proti Briançonu.14
Le Rocher Noir.15
všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies