Včeraj sem se podala v meni žal malo odročne, a prečudovite konce naše lepe dežele. Za prvo osvajanje te zanimive gore sem se podala po markirani poti iz Razpotja. Skozi tunel,čez polito skalnato pot so me markacije in cvetlice vodile do koče ob dih jemajočih pogledih na skalna obzorja. Strmina ne jenja a jo ob ponovnem zaljubljanju v poglede pred seboj kar spregledaš.
Pot je lepo varovana kot so že predhodniki zapisali, zanimive in nezanemarljive za previdnost so stopnice polne drobirja. Sicer pa čudovita pot, čudovita gora in čudovit svet
