Zajzera, Kamniti lovec, Mrzle vode

Naslov je, teksta pa nič? Bo pa zdaj. Pot na Lovca iz Zjazere na tem forumu sicer ni opisana, je pa res, da kaj dosti ni treba izgubljati besed. Začnem zame pozno, a vseeno je ob pol desetih v senci še debelo mraz (-6), megla pa se je dvignila šele za Trbižem. Skoraj nisem mogla verjet, da je na Jesenicah padal sneg (ali karkoli je že bilo). Izhodišče je isto kot za kočo Pellarini in Veliki Nabojs, prečimo most in takoj za mostom nas na kamnu čaka markacija z oznako poti 615, ki je naša. Kar po cesti, z nje se kmalu na desno odcepi pot proti Pellariniju, mi gremo naravnost in po nekaj ovinkih nas markacije pri brunarici usmerijo desno v gozd. Potem pa le sledimo lepo markirani poti, ki nas privede na Sedlo Prašnik (do tu je mogoče tudi po daljši poti, najprej v smeri Pellarinija, potem pa na odcepu levo proti sedlu). Potka je lepo speljana skozi gozd, zmerno strma, zdajle mehka zaradi listja, ki je že odpadlo. Na sedlu prečimo travnik (oznake), ki nas po kakšnih 20 minutah pripelejjo na razpotje - levo Višarje desno Kamniti lovec (Cima del Cacciatore). Strma pot, ki lepo vijuga, ponuja vedno lepše razglede in nas pripelje pod Lovca, prečimo najprej pod njim, potem pa se strmo vzpnemo po precej krušljivem in razpadlem svetu. Na vrhu so v pomoč jeklenice(ali pa napoto zaradi res visečnosti -nič napete niso). Vrh je izredno razgleden in ob vremenu, kakršen je danes, vidite vse. No skoraj vse. Možen je povratek proti Višarjem, nato pa krožno nazaj, a se danes za to možnost nisem odločila, saj je bila na drugo stran senca in mraz, v škrbini pa tudi ravno na poti ostanki zmrznjenega snega.Pot, po kateri sem prišla, pa je bila kopna, sončna in topla, torej je bila izbira lahka. Lep dan, z Lovcem sva samevala. Prav luštno nama je bilo.

Nobene novice od lani o tej prekrasni poti? Naj vam povem, žal vam bo, če se v naslednjih dneh ne spravite po njej, zamudili boste lepe poglede z macesni. Opis do vrha je že zgoraj, čisto natančen, ker pa sva bila letos v dvoje, je bila tudi pot dvojna. Sestopila sva proti Višarjem, ugotovila, da proti Višarski planini delajo smučišče in si na najbolj razglednem šanku še enkrat ogledala najlepše gore daleč okoli. Potem pa najprej začetek po cesti proti Zajzeri, po oznakah poti 617. Kmalu markacije zavijejo v levo s ceste v macesnovje, sledi dvig do prevala pa na drugo stran, kjer malo nad sedlom Prašnik zašpiliva. Do avta, ki pridnih osem ur čaka na izhodišču v Zajzeri, se vrneva po isti poti. Kar mimogrede sva nabrskala 1500 višincev od tega na povratku več kot 200. Srečala? Na najini poti nikogar.

...Pa res sameva ta stran... Lepa pot, bolj na začetku skozi gozd je treba paziti na stezico. Veliko je podrtega bukovega drevja in stezica na desno se ne vidi. Je pa markacija in postavljen možic. Do sedla Prašnik je potrebno kar nekaj telovadbe čez ali spodaj pod podrtim drevjem. Od sedla navzgor pa je pa zelo luštna steza, mehka brez korenin, ampak strma. Vmes je včasih tudi malo snega. Zadnji del po skalovju pa je kar dobro zasnežen. Sneg je malo pomrznjen. Še dobro, da so jeklenice. Čeprav so zelo ohlapne, so v veliko pomoč. Vso pot nas je spremljala megla. Na vrhu pa je sijalo sonce in pokazala se je čudovita glorija. Iz meglic so se videli samo vrhovi. Jalovec in Mangart pa sta bila dobro vidna. V lepem vremenu mora biti to zelo lepo potepanje

Nekaj več o razmerah pri vzponu na Kamnitega lovca iz Zajzere čez Sedlo Prašnik v slikah in komentarjih na spodnji povezavi.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/KamnitiLovecIzZajzereCezSedloPrasnik2311210402

Jovan zelo lepe slike, dokumentacija, predvsem pa tura

srečno

.... Imeli ste super vreme, me kar malo fovšija daje..

Dvakrat sva bila na doslej na Kamnitem lovcu poleti in si ogledovala zelene macesne in si mislila, kako lepo mora biti tu jeseni, ko zlato žarijo. Bila sva gor dvakrat pozimi, ko je bilo spet čudovito, ampak macesni so takrat goli, in spet sva si obljubila en oktobrski vzpon takoj naslednjo jesen. Pa je minilo vmes kar nekaj jeseni, no včeraj sva pa res šla. In da bi bilo še malo bolj drugače kot ponavadi, sva tokrat šla prvič iz Zajzere…

V gozdu je še vedno nekaj podrtega drevja, da je treba malo gori, doli, naokoli, pa malo nad in malo pod, ampak to traja zelo kratek čas. Pričakovala sva več snega, pa je bilo samo poprhano, edino v sestopni grapi v smeri Višarij ga je bilo kak cm več. Šele ko sva sestopala, sva srečala dva, ki sta se šele vzpenjala, sicer pa je bila cel dan cela pot za gor in dol samo najina… :-)

Bravo Gita, zelo lepe in čiste fotke.

Hvala, ker si z nami podelila prelep jesenski dan.

Hvala @panda, @Irina, veš da z veseljem...

Fotke, zapis, dan...lepo...na kvadrat.

pozdravček D

O hvala Darja, pozdravček nazaj od naju obeh

zelo lepo

srečno

Me veseli, da sta tudi vidva izkoristila ta čudoviti ponedeljek...krasne slike..čudoviti razgledi...
Lep pozdrav

Hvala @redbull in @tisa, meni se je res zdelo kot poseben privilegij, da sva imela možnost izkoristiti najlepši dan v tednu. Ko bi le bilo še veliko takih....

Pravzaprav je bil moj cilj zgolj sedlo Prašnik, ko sem se danes odpravil po lepi dolini Mrzle vode. Pot na sedlo se rahlo vleče, malo bolj zanimivo jo naredijo Lastovice, pod katerimi vodi dobro označen kolovoz. Po treh urah hoje do sedla se nisem mogel kar obrniti, odločil sem se preveriti, če je še kaj snega na poti do Lovca. Južna lega in temperature so naredile svoje, pot je praktično kopna, izjema sta dve strmi grapi, spodnjo je treba prečiti, zgornjo, tik pod vrhom, pa prehoditi. Sneg je zgoraj južen in se udira, v pomoč pri napredovanju proti vrhu pa so mi bile zajle - prav zato, ker so viseče.. Na vrhu sem zvonil samemu sebi, na poti nisem srečal nobenega človeka.
Razgledi so bili krasni, nevihte pa so se me usmilile in me pospremile z dežjem šele ob povratku, v dolini.

Romanje na Kamnitega lovca iz doline Mrzle vode ni prav pogosto in bi znalo biti zanimivo še za koga. Pot do sedla Prašnik je nezahtevna in zaradi daljše skoraj ravninske uverture časovno verjetno nekoliko dlje traja kot ona iz Zajzere. Je pa vsak dodaten korak poplačan s stoterimi obrestmi. Predvsem gore, ki jih jaz sicer poznam iz doline Belega potoka, so na ogled postavljene povsem drugače, ko pa se jim pridružita še Viševa in Montaževa skupina so pogledi res navdušujoči. Človek bi lahko kar gledal, se spominjal in podoživljal, ne da bi kaj veliko hodil. Več na povezavi http://stezeinsledi.blogspot.com/2018/06/okameneli-lovec-v-skalnem-vencu.html
in seveda srečno na potkah

Hvala, lepo je v tistih koncih.

wau, so me zasrbeli prsti
Edina, ti znaš poskrbeti, da nam idej za izlete ne zmanjka. Zelo lepo!

Edina krasne slike in opis na blogu Kamniti lovec je eden redkih, ki pri meni še ni prišel na vrsto mi je pa tale pot zelo všeč. Je lepo označena? Kako pa je časovno? Rekla bi, da tole je najbrž najlepša pot in me je kar navdušila. Kaj pa v primerjavi glede na pot iz Zajezere? Nobena najbrž tehnično ni zahtevna? Vršni del zgleda edino malo zoprno našodran in strm. Hvala