velkavrh - Zadnja sporočila

Sem gorski stražar.V društvu PD Škofja Loka imamo tudi odsek Varstvo gorske narave -skrajšano VGN . Ta odsek ima vsako leto štiri pohode.Lani so zaradi bolezni vodnikov odpadli. Letos se vsi lanski ponovijo.Drugače jih imamo v sobotah-zaradi slabe napovedi je bil prvi minulo nedeljo-Po Seški poti. Drugi bo v aprilu-Po Rapalski meji, maja gremo na Košenjak, oktobra pa po stari ruski cesti na Vršič.

Seška pot-začne se v Strunjanu,po peš poti Strunjan -Portorož,prek tunela Valet,nadaljuje prek polotoka Seča,prek Forme vive, spust v Sečo-muzej kaktusov,pot ob kanalu Sv. Jerneja, nadaljuje po Stari Parancani do Sečovelj-pot je dolga pet ur.

Pohod na Medvejk bomo začeli na mejnem prehodu Fernetiči.Pri mejnem prehodu zavijemo proti Repentaboru -it. Monrupino.Po nadvozu prečimo kamionski terminal.Približno po 400m od nadvoza sledi blagi levi ovinek in takoj za njim na desni strani je manjše obcestno parkirišče , ki služi kot izhodišče poti na Veliki Medvejk.Tu previdno prečkamo cesto(ovinek ni pregleden) in poiščimo stezico .To je pot št. 3. Potka je vseskozi odlično označena in dobro uhojena .Potka poteka po skalnatem terenu, vendar je višincev le za kakih 150 m.V zelo počasnem tempu-upokojenskem, bomo razgleden vrh dosegli v slabi uri.Pred vrhom pod potko zagledamo obširne razvaline opuščene karavle z velikim parkiriščem. Od tu se pa na desno že vidi betonirana škarpa vrha Velikega Medvejka.Na vrhu Medvejka je več vojaški ruševin iz minulih časov. Medvejk je služil kot izredna opazovalnica po dolini daleč naokoli.Na vrhu nas pričaka mini opazovalni stolpiček. Pod stolpičem pa celo skrinjica za vpise in žig.

Vrnemo se po isti poti na izhodišče.

Če hočemo hoditi nekako več po tem kraškem svetu in pregledati vse zanimivosti tega kraškega sveta se pa lahko odločimo za pot iz Sežane-pri gasilnem domu je štart- po poti -Čez Živi muzej Krasa .Pot poteka tudi skozi naselje Orlek in privede v Fernetiče.Od Fernetičev pa na Veliki Medvejk. Ta pot je tu dobro opisana. Če se hočemo vrniti nazaj v Sežano pa bo dolga kar več kot pet ur.

Šele sedaj točno razumem kako sva s kolegom naredila ogledno.Zato ogledno vedno naredimo, da točno pregledamo traso poti in razčistimo nejasnosti poti.Sedaj točno veva kako poteka pot in si bomo tako ogledali oba vrhova na poti -Medvižico in Razsušico.Žal sva morala zaradi nestanovitnega vremeena prestaviti turo na konec meseca maja .

Mislim, da je kritika mojega vodenja neupravičena . Imam samo licenco vodenja A in še to sem delal pri 60. letih -10 dni v Bavšici. Dejansko je to za vodenje do 2000m. Kot vodnik pomočnik pa lahko pomagam tudi v visokogorju.Tega dejansko že več let ne opravljam.Vodim in sem pomočnik pri štirih upokojenskih skupinah in imam tako v visoki sezoni po šest tur na mesec.Rad grem na kako vodniško z PD Rašica Ljubljana, vendar na večdnevne ne bom več hodil., ker so zame prezahtevne in tudi tritisočaki so zame že prenaporni.

Tako misli, da sem kako dilemo razčistil. Za hribe in gorsko cvetje živim in v tem neizmerno uživam. Nasvidenje !

S poti po treh cerkvah Brinjeve gore smo se ustavili v Frankolovem .

To pa je vse kar sem posnel sakralnega s poti okoli Brinjeve gore.

S poti na Ostriž od vasi Zagrad.

Včeraj sva z mojim pomočnikom vodnikom naredila ogledno za DU Medvode . Gremo iz Zagrada na vrh Ostriž ali Žabjak.Do tod ni težav z iskanjem poti.Nato pa se je zgleda malo zapletlo. Naredila naj bi sva krožno prek Glavičorke ali Razsušice in Medvižice.Polno je smerokazov , ki dejansko kar begajo.Sploh nisem prepričan , če smo dejansko videli obe ti točki.Ogledali smo si še razgledno točko na poti. No srečno smo se vrnili Zagrad , kjer smo pustili vozilo na koncu vasi na štartu poti. Avtobus bo treba pustiti nižje v vasi.

Danes pa bom pokazal značilne kraške rože na ogledni turi od Zagrada (850m) prek Ostriča do Medvižice(1081m).Tu raste veliko narcis.Najdemo vrsto značilnih kraških rož. Prvi navadni zlati koreni so že zacveteli.So posamezne zaplate , kjer ga je polno. Ker sem delal ogledno za moje upokojence , sem imel čas raziskati vse gričke in globeli.Našel veliko tega- od tomamasinijevega petoprstnika ali prstnika do furlanske grebenuše, celo opičjo kukavico sem našel.

Po sedmih letih smo bili upokojenci PD Škofja Loka sekcija Četrkovci spet v tem koncu.Tokrat smo šli z nasprotnega konca kot pred sedmimi leti .Štart je bil v Oplotnici .Gre se nad kamnolomom-je dobro varovano in se tako pride do prve točke -cerkve Sv. Neže-to je na vrhu Golika-608 m.Sledila je druga cerkev in še tretja . Vmes se pride na vrh pogorja Brinjeve gore.Tudi vzpon je malce zahteven,spust pa tudi. Na koncu smo šli po brezpotju-po robu travnika in strmo po gozdu-popolnoma brezpotje do ribnikov, kjer smo imeli zaključek. Gostišče ob ribnikih je ogromno -lepo.Ob ponedeljkoh in torkih imajo zaprto. Kljub lepemu toplemu, sončnemu vremenu ni bilo obiska -škoda.Pripravili so nam dober pohorski lonec.Imeli smo se fajn,spet smo imeli pogostitev dveh pohodnikov .Zmerom uživamo!

Danes pa rožce s pohoda na Brinjevo goro-lahko bi rekli tudi pot treh cerkva .Gre za sredogorje in temu primerno je tudi flora.Večinoma se hodi po gozdu, mimo travnikov.

Tokrat smo se Pondeljkovci upokojenska skupina PD Škofja Loka odpravili na Kočevsko v divjino Kočevarskih Nemcev , ki so poselili oziroma bili skoraj nasilno preseljeni v divjino Kočevskih gozdov. Prišli so z družinami , z vozovi , z domačimi živalmi. Najprej so morali poiskati svoj prostor pod soncem. Izkrčili so gozdove in ustanovili kar okrog 40 vasi.Bili so rimokatoliki in zgradili so v novonastalih vaseh tudi cerkve. To se je dogajalo v 14. in 15. stol.Poiskali so vodne vire-vode tu ni manjkalo. Obdelovalne zemlje je bilo malo, imeli pa so dovolj živine, prašičev perjadi.Veliko so se ukvarjali s krošnjarstvom.V petsto letih se je tudi njihov jezik prilagodil in razvili so nekakšno svoje narečje .Že konec 1900 leta pa se je začel eskudos po svetu. Kriza pe je nastopila leta 1941. leta , ko so jih deloma nasilno preselili na Štajersko-njihove vasi pa so Italijani požgali, porušili s cerkvami in pokopališči vred.Njihova domovina skoraj šest stoletij je izginila in po II. sv. vojni so se razgubili po svetu.Narava je naredila svoje .Njihove vasi je prerasel gozd. Najdemo samo ruševine in po gozdu še vedno cvete spomladi sadno drevje .

Naš osredni cilj je bil Dom na Mirni gori-1000m nadmorske višine . Kar dolgo smo se po makadamu vozili po kočevskih gozdovih. Sprva smo hodili skupaj .Nekje na sredini poti pa je del skupine šel strmo navzgor do doma na Mirni gori.Ostala skupina pa je šla nekako okoli in šele po eni uri za boljšo skupino prišla do doma. Dom so odprli samo za nas in nam pripravili dobro toplo malico.Gor nas pa je čakal avtobus . Imeli smo se lepo. Mestoma je precej pihalo. Poti so bile suhe.Imeli smo se fajn.

S ture po planinski poti okoli Mirne gore-gre za Kočevsko.To je svet Kočevarjev, ki so tu bivali par stoletij in so morali zapustiti svoje domove leta 1943.Njihove vasi so cerkvami vred porušili.Posnel sem v teh gozdovih in travnikih kar nekaj cvetja .Našel sem zelo veliko tega v glavnem gozdnega cvetja in predstavljam le nekako pol najdenega .

Včeraj pa že v četrto na ogled dveh slapov slovenske Istre. Tokrat sem popeljal medvoške upokojence. Vode ni preveč tako, da je prečenje vodotoka ,kar sedemkrat ,potekalo brez težav.Tudi slap Stranice je imel še vodo. V visokem poletju se zgodi, da slapova nimata vode.Tokrat smo šli klasično -štart v Sočergi po spodnji označeni poti na slap Veli Vir. Zakomplicira se pot do naprej do Starcev, ker pot do Starcev ni označena.Pot do slapa Stranice in naprej do Starcev-to je bila beneška utrejena vojaška postojanka iz 15.stol.-en stolp je razvalina ,drugi je obnovljen-ni označena.Je tudi zelo slabo uhojena-deloma se skoraj izginja.Pot do Starcev je označena od vasi Trebeše. Pri tej neoznačeni poti se je malo zapletlo, amapak smo zaplet s smerjo pohoda uspešno rešili-zaslužen je moj pomočnik. Prvič sem šel tod z PD Rašico Ljubljana in nam je vodnik Primož povedal , da je tod pot tudi s težavo odkril-baje je tu trikrat zašel.Veljalo bi pot od slapa Veli Vir do Starcev ustrezno označiti. Upam , da bo to prebral kdo od planinskega društva, ki to področje pokriva .Hvala za razumevanje !

Danes s ture od Sočerge na slapova Veli VIr in Stranice in beneških stolpov Starcev.

S PD Rašica LJubljana sem šel v nedeljo po pogorju Bohorja .Polek treh slapov , ki sem jih tu posebej opisal smo osvojimi tudi nekaj točk Bohorja kot jih je že opisal funnyboy.Tudi mi smo osvojili markantno točko Skalco-951m.Nato je sledil pohod na Javornik-1023m.Sledilje pohod na Veliki Koprivnik.Sledila je še glavna točka pohoda -koča na Bohorju.Seveda smo si ogledali še okno pri koči na Bohorju in tudi Petrovo skalo. Za zaključek pa je bil še griček pri koči-Plešivec-915m.

Včeraj sem šel z PD Rašica LJubljana na ogled Bohorskih slapov.Jih je kar več.Nekako sem doumel ,da smo videli tri-Bojanco,Pekel in Ubijalnik.Do prvih dveh slapov se pride po soteski potoka.Trenutno je vodotok precej vodnat in moraš kar paziti,da se pri prečenju ne namočiš. Pot po soteski je izredno zahtevna . V pomoč so tudi jeklenice in skobe.Ves trud pa je poplačan s pogledom na dva slapova.Gre za Bojanco in Pekel. Nazaj grede pa smo se spustili po jeklenicah še do enega čudovitega slapa.To je slap Ubijalnik.Brez jeklenic nebi šlo.V tem območju je še več slapov-morda za kdaj drugič.

To pa je še moj lastovičar s pohoda na Bohorske slapove .