turbo - Zadnja sporočila

sobota, 6.4.2024

Piccolo Belepeita ne gre zamenjati z Monte Belepeitom, ki leži nekako pod Plananizzo. Na sam vrh ne vodi markirana pot, le ta pripelje visoko pod vrh, potem pa sledi nekaj tehnično nezahtevnega brezpotja, ki pa je ponekod zaraščeno ino zahteva izostreno oko, da se sledi stezici.

Začel sem v Villanovi, zaselku tik Kluž, da sem imel na začetku in koncu nekaj manj hoje po kolesarski stezi. Najbolje je iti po kolesarski stezi do začetka pešpoti CAI 425 in se po njej povzpeti do Stavola Polizza. Nekaj malega naprej se v levo odcepi slabše razvidna stezica CAI 425a, po njej se nadaljuje do ruševin Stavola Polizza di la, vmes se preči potok Cuestis. Tik za ruševino se udene stezico, od tod dalje markacij ni več. Sprva desno, pa strmo gor, potem pa v levo navkreber do vnovičnega razpotja, kjer se gre desno proti vrhu. Naravnost po bolj izraziti stezici bi se prišlo do Stavola Belepeit. Naj opozorim, da sta obe stezici, tako tista za ruševinami Polizze di la, kot tista nekaj višje, slabše razvidni, na razpotjih možicev ni, vsaj sam nisem ugledal nič takšnega. Višje sem falil še zadnji odcep proti vrhu in prečil predaleč pod njim, zato sem moral malce nazaj. Na primernem mestu sem kar čez drn in strn nadaljeval na vršno pobočje in tam imel samo še nekaj malega do lesenega križa na vrhu. Imenitno. Sestop sem opravil po drugi strani, s pomočjo zemljevida sem sledil skoraj nevidni stezici (visoke trave) do stika s potjo CAI 425 (leseno znamenje na drevesu, nadalje seveda tudi markacije). Do potoka, tam osvežitev, onstran pa sem kmalu stopil na pot, ki vodi levo gor na Plananizzo in desno dol v Kluže. Do doline se je kar malce vleklo, sploh tisti del nad avtocesto, saj je prometni hrup slišen visoko v robe. V Villanovi še osvežitev pod slapom Belepeit in še ena karnijska pravljica je bila pri kraju

https://tubojan.blogspot.com/2024/04/piccolo-belepeit.html

Namenoma z velikimi črkami, ker se "ni za hecat"!

Turni smučarji in smučarke ter tisti na krpljah morajo v Italiji imeti lavinski trojček (žolna, sonda, lopata), poleg tega pa še potrdilo, da imajo plačano zavarovanje (kdo krije škodo oziroma stroške reševanja).

Iz prve roke lahko povem, da sem v manjši meri to doživel včeraj Na Žlebeh, ko sem kupoval turno karto do Gilbertija. Moral sem izpolniti obrazec, kjer sem navedel svoje ime in priimek, kraj bivanja (mesto) in telefonsko številko. Gospa na blagajni, govorila je slovensko, je rekla, da do Gilbertija v nobenem primeru ne smem peš ob progi in da imam naprej do Prevale urejeno (ločeno) turno špuro. Rekla je še, da jaz s podpisom jamčim, da sem vešč gibanja izven urejenih prog in primerno opremljen, nekako tako, oni pa s tem, da je turna špura do Prevale urejena in odprta , dajejo vedeti, da so plazovne razmere sorazmerno varne.
Nedavno sem zasledil (forumi), da so karabinjerji oziroma uniformirane osebe v ITA ne samo na smučiščih, tudi na priljubljenih turnih izhodiščih kar dosledni s preverjanjem, zato se ne gre hecat, saj se kazni merijo v evrskih stotakih.

https://kaernten.orf.at/stories/3240090/

https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Informacije/v-italiji-zelo-poostrili-nadzor

Že sredi decembra lani si moral izpolniti potrdilo:

https://www.snezak.si/razmere/na-sencni-in-soncni-strani-kanina.html

Naj bo torej urna smuka in ne turna muka veliko veselja tudi tistim na krpljah

Ojstrnik?

V knjigi Pavel Kunaver-Sivi volk, napisal jo je njegov sin Jurij, v enem od poglavij piše, kako sta Pavel in žena preživljala zimo v hišici nekje v bohinjskih koncih. Snega vrh glave, mraz, da je pokalo drevje. In sta ves čas hranila ptice, potem pa sta morala za nekaj dni po opravkih v Ljubljano. Ko sta se vrnila, je bilo nekaj ptic mrtvih pod krmilnico, bile so vajene kje dobiti hrano in ko je le te zmanjkalo... Od takrat dalje, to je, odkar sem prebral to knjigo, ptice ali krmim vso zimo vsak dan, ali pa jih sploh ne krmim.

Naborjetske?

Julijci?

Ponovna uporaba surovin je večinoma kul, ideja iz pločevinke bivak je po mojem skromnem mnenju vsaj zanimiva, če že ne dobrodošla. Čemu bivaki služijo se ve, prvenstveno za lažjo izvedbo zahtevne in dolge ture, manj kot zavetišče v sili. Pločevinka v nahrbtniku ni nobena redkost, na teh straneh se pogosto vidi, da si marsikdo s pivom priveže dušo vrh gore.
Če že, zna morebiti lokacija na novo postavljenih bivakov biti problematična, saj vemo, kaj se rado zgodi, če mimo bivaka vodi pot na kako znano in priljubljeno goro ...

Rožice in zelišča so zakon, ne samo tista, ki rastejo v gorskem svetu Eno samo zdravje

Kaj pa koze, so že na hribu?

Savinjek, Zabrložnica, tisti konci?

Eden, ki se baje spozna na te reči, je sporočil, da je na podlagi fotografije številka 30 od Allesia za levo rit takoj ugotovil Instagram naslov lastnice te riti, njeno ime in številko čevljev (osebe, ne riti), desna rit pa mu je povzročala težave, ker imajo dečva jopico zavezano okoli pasu. A je na podlagi izkušenj in ostrega očesa nekako zmogel ugotoviti od kje so gospa, kakšno barvo las imajo in katero konfekcijsko številko nosijo

sobota 13.4.2024

Spet tlele nekje, je pač fino in lepo. Tokrat mimobežen ogled Cordovada, srednjeveškega mesteca, prihodnjič si zanj vzamem več časa, in nekdanjega mlina Mulino di Bordara, ki je bil na nek način cilj današnjega kolesarskega potepanja. Vreme božansko, temperature bližje ferragosti kot prvi polovici aprila, temu primerna tudi gneča na brezplačnem delu plaže v Lignanu. Tam plus trideset, morda celo enaintrideset, neverjetno v prve pol aprila. Če se mi na plaži ni ljubilo drenjati, da bi namočil (vsaj) stopala, sem se hočeš nočeš moral v lokalu, da sem prišel do pizze ino dveh brezalkoholnih piv. Je sedlo, da je bilo veselje. Moja sezona v teh krajih traja do začetka poletnih počitnic, torej je zelo verjetno, da se do takrat še kdaj odpravim semkaj. Če že, gvišno s kopalkami ino brisačo

https://tubojan.blogspot.com/2024/04/lignano-sabbiadoro-cordovado-mulino-di.html

=> prevožena pot

Pogosto je tako, da imajo eni na računalniku odprti dve okni. V enem šimfajo riti na hribih pika net oziroma fotografije le teh, v drugem pa so prijavljeni v Only Fans ali čem podobnem

Gora Oljka?

cca. šest do sedem ur oba, Lipnik + vrh Dunje, sodeč po SentieriNatura. Sam sem bil tako samo na Lipniku, kot na obeh, a žal nimam pojma (pozabil), koliko je takrat časovno zneslo.

http://www.sentierinatura.it/EasyNE2/LYT.aspx?Code=SentieriNatura&IDLYT=1349&ST=SQL&SQL=ID_Documento=1137

Radegunda?