pvanina - Zadnja sporočila

Čeprav je bila letos pot 649 obnovljena je na ferati pod vrhom Piparja svež podor, ki je v grapi potrgal nove jeklenice. Prehod je siten, pa ne toliko zaradi težavnosti kot pa nestabilnosti, ki jo trenutna inverzija še potencira (zmrzovanje / taljenje) in ogromne skale okoli katerih je treba ne vlivajo zaupanja. Verjetno bo zima še kaj dodala, upam pa da bo našim zahodnim kolegom spomladi uspelo zadevo sanirati.
Iz smeri Piparja je zapora poti lepo vidna, iz smeri Poldanjšne špice pa ne. Tabla o zapori poti leži dalec stran v travi in človek ne ve za kaj gre.
Zaenkrat odsvetujem ta del prečenja.

Tura za romantike šodranja . Bil tam gori dvakrat. Prvič je bilo orientacijsko zanimo spodaj v travah preden izstopiš v vznožje krnice. Drugič, ko veš je precej lažje. Mir je tam tako absoluten da ga slišiš.

Nekako čutim moralno odgovornost, da če si s kako spletno stranjo pomagam da ji kaj malega vrnem nazaj.
To prečenje sem s prijatelji ponovil zadnjo soboto v juliju in sicer 10 let po prvem prečenju pri katerem smo enako zmotovili izhod kot avtor tega prispevka Juš.

Tokrat smo začeli na polici in ob izhodu z nje mi je bilo jasno zakaj smo takrat 2 uri tavali v prazno. Je pač treba dol do samega roba stene in pri macesnih pogledati v desno. Zdaj ko vem je enostavno.
Drugače pa je vtis da se ta del PP izredno malo hodi, pot je do sedla pod P. Mlinarico bistveno bolj zarasla kot je bila pred leti. Očitno je to vse bolj šodranje za romantike, ki jim ni odveč pretepanje z rušjem in iskanje prehodov. Sem pa opazil, da z vrha P. Mlinarice vodi pot v smeri Vrat, ki jo pred leti ni bilo. Ne vem ali sem smer pravilno ocenil v nasprotnem pa naj me kdo korigira.

Prekrasna tura, le peklo je za kako stopinjo preveč.

Oglašam se prvič in velja pohvaliti točen opis prehoda nad Naklom. Mogoče si velja zapomniti da je potrebno za drevesom po ozki polički desno ven na skalni rob in nato pod macesnom kot je lepo vidno na fotografiji 34. Midva sva šla mimo suhega drevesa na greben, kjer pa je tudi prehodno.
Nikjer v nobene opisu pa nisem opazil, da bi kdo navajal dve poti ki peljeta do koče na Izgori. Na približno 700 m.n.v. ena pot zavije desna, druga pa naravnost po desnem boku kamnitega plazu. Obe poti sta lepi in se stikata tik pod kočo. Leva (gledano navzgor) je nekoliko bolj strma in ponuja več razgledov.