Spodnji Rokav, ki pričenja Rokavsko skupino in pogorje Škrlatice, spada brez dvoma med naše najbolj divje in nepristopne vrhove. Prav noben vzpon nanj ni lahek, če ne tehnično je pa orientacijsko precej zahteven. Veliko pozornosti velja nameniti tudi skali, ki ni vedno dobre kvalitete. Prej bo obratno, manj je mest z dobro skalo, kot veliko mest s slabšo kvaliteto skale. Vzpon nanj priporočam v jeseni, ko so macesni rumeni in vse žari. Takrat resnično začutiš pojem "simfonija v skali". Pa varen vzpon na izjemno divjo in samotno goro.
Pristopa sta dva, vendar se bom osredotočil samo na smer Potočnik-Tominšek. Smer, ki s svojimi 700 m spada že med resnejše ture nikakor ni za podcenjevati. Še vsak, ki je smer podcenjeval se je tudi pošteno opekel. Dovolj besed. Opisu na pot!