Najprej se zapeljemo v Kranjsko Goro, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Ratečam. Ko prispemo do Podkorena zapustimo glavno cesto in z vožnjo nadaljujemo desno proti Korenskemu sedlu. S sedla se spustimo na avstrijsko stran, kjer v dolini zavijemo desno proti Beljaku / Villach. Naprej se peljemo skozi vas Ločilo / Hart do Beljaka, kjer nas oznake za Spittal usmerijo na obvoznico mimo mesta. Cesta nas nato kmalu pripelje v Judendorf (predel Beljaka), mi pa le malo naprej opazimo oznake za Beljaško alpsko cesto / Villacher Alpenstrasse. Tu zavijemo desno in cesti sledimo do parkirišča, ki se nahaja na višini 1732 m (cesta je plačljiva 14 eur osebni avto in 8 eur motor, julij 2012).
Od Korenskega sedla do vrha Beljaške ceste je približno 32 km.

S parkirišča nadaljujemo po ožji asfaltni cesti, ki je s prometnim znakom zaprta za javni promet. Asfalt se kmalu konča in cesta nas mimo pašne ograje pripelje na označeno razpotje, kjer se v desno odcepi markirana pot proti Plajberku pri Beljaku / Bad Bleiberg, mi pa nadaljujemo levo ter pot nadaljujemo po vzpenjajoči makadamski cesti, ki vodi proti vrhu Dobrača. Po krajšem vzponu prispemo do ostrega desnega ovinka, sredi katerega se odcepi neoznačena pot, ki vodi proti Dobraču, mi pa še kratek čas nadaljujemo po razmeroma strmi in vse bolj razgledni cesti. Višje, kjer se pobočje nekoliko položi, prispemo na označeno razpotje. Na omenjenem razpotju zapustimo cesto in pot nadaljujemo rahlo levo na markirano stezico, ki se prične strmeje vzpenjati po travnatem pobočju. Ne preveč strma pot, nas nato mimo klopce hitro pripelje na vrh Zehnernock, katerega prepoznamo po koči na vrhu.
Omenjeno kočo obidemo po levi strani, nato pa se spustimo ob rob pečin. Sledi nekaj minut razmeroma zložne hoje po poti, s katere se nam odpre lep pogled proti dolini, Karavankam in Julijskim Alpam. Ko pečine na levi strani preidejo v manj strma pobočja, pa se pot prične spuščati. Sledi nekaj minut spusta, nato pa se priključimo prej omenjeni nemarkirani poti.
Tu nadaljujemo naravnost, po sprva še zložni poti, nato pa preidemo v pas ruševja, skozi katerega se pričnemo strmeje vzpenjati. Steza se kmalu položi in nas nekaj časa vodi po bolj planotastem svetu. Sledi še kratek strm vzpon in pot nas pripelje na razgleden greben, po katerem nadaljujemo vzpon. Ker je greben širok in na desno stran precej položen, nam ta ne povzroča nobenih težav. Višje se priključimo makadamski cesti, po kateri se v nekaj korakih sprehodimo do koče Ludwig Walter-Haus.
Od koče se v minuti nadaljnje hoje povzpnemo do nemške cerkvice, od tam pa po nekoliko ožjem grebenu še do vrha in slovenske cerkvice.
Del poti med nemško cerkvijo in vrhom Dobrača je v snegu nevaren za zdrs.