Začetek neoznačene poti je na italijanski strani mejnega prehoda takoj za mejnim kamnom (obelisk) v smeri Jerebice. Pot ob robu travnika ni vidna, se pa pojavi ko pridemo v gozd. Je lepo razvidna in dovolj dobra, da ne povzroča težav, čeprav je videla že boljše čase. V dveh kamnitih grapah je potrebna pazljivost, da ne spregledamo nadaljevanja (glej slike). Pot do vršne planote je strma, vendar se z višino odpirajo lepi razgledi daleč naokoli. Na vršni planoti se začno plantaže ruševja, ki zahtevajo kakšen počep, vendar je pot še vedno sledljiva. Najvišji vrh je zadnji v verigi in ima na desnem robu utrdbo. Do njega pridemo čez malo zahtevnejšo škrbino, ki ima obvoz po desni strani. Ta obvoz ni bistveno lažji, se pa začne v grapi tik pred škrbino. Do vrha je nato še nekaj vzpona in pridemo na jaso sredi ruševja. Ker tu ni drugega razgleda kot na Jerebico, se podamo desno proti utrdbi. Dostop ni čisto enostaven zaradi zaraščenosti poti, vendar se jo z malo truda da slediti. Poteka od jase naprej ob meji listavcev in rušja. Ko pridemo do trdnjave, se nam odpre izreden razgled proti Rablju in Nevejskemu prevalu / Sella Nevei.
Pri povratku je potrebna večja pazljivost pri sledenju poti. |
