Magozd prevozimo iz smeri Drežnice in se potem, ko se asfalt konča, peljemo še 300 m po makadamu in parkiramo pod košato lipo (se splača parkirati tako, da bo avto po povratku v senci).

Z izhodišča se odpravimo po makadamu v smeri Trnovo (ob Soči). Po nekaj manj kot 500 metrih zavijemo rahlo v desno na travnato pot. In kmalu nato še enkrat na desni krak. Smo na mulatjeri, ki nas vodi do vrha. Večinoma skozi bukov gozd, kjer se bodo ves čas odpirali pogledi na Sočo in Trnovo.
Po 1.600 metrih od začetka poti se znajdemo pred hudournikom Globoščak, ki ga prečimo in na nasprotnem bregu poiščemo nadaljevanje poti. Vodi ves čas navzgor. Na višini 1100 m se na naši levi ob poti pojavi lovska koča LD Drežnica, trdno prikovana na skalo. Pred lovsko kočo je skalna polica z lepim pogledom na dolino Soče in vas Trnovo. Na višini 1200 m izstopimo iz gozda. Do planine Dolec moramo premagati še 200 m višinske razlike. Vstop na planino Dolec nudi lep pogled na Pirhovec (1663 m) na levi Veliki vrh (1764 m) na desni. Tu smo bili priča redkemu prizoru preleta jate jastrebov. Najprej šest in za njimi še štirje. Mirno so jadrali iz smeri Krasji Vrh (1768 m) na Veliki Polovnik (1471 m). Pri pripravi poti smo se opirali na letalske posnetke, ki zelo nazorno prikazujejo potek poti po planini Dolenc.
Vendar je avgusta vegetacija tako bujna, obiskovalci pa redki, da pogosto le slutimo, kje teče mulatjera. Večkrat jo presekamo tudi zato, ker je na nekaterih mestih gosto zaraščena z nizkim bukovjem, kjer so mnoga drevesa dobesedno položena v horizontalo in je kobaljenje preko debel in odstiranje žilavega vejevja kar naporno opravilo.
Veliki vrh nas pogosti s čudovitim pogledom na amfiteater bovških gora. Vidljivost je ravno dovolj dobra, da seže pogled do Triglava, ki je oddaljen malo več kot 22 kilometrov. Tik pred pričetkom sestopa opazimo, da se jastrebi vračajo. Letijo precej nižje, nekateri tik ob skalah, nižje od nas. Zares lep prizor drsečih orjakov, ki merijo več kot 2 metra čez krila. Zaznati je tudi srepe poglede, zagotovo so lačni. Pogled nanje ob prepadni steni pod vrhom vzbuja občutek nelagodnosti. Pot navzdol precej bolj izpostavi nekaj mest, kjer se steza nad strmim pobočjem precej zoži.
Uporaba pohodnih palic pride zelo prav.
Za pot na Veliki vrh smo potrebovali dobrih pet ur in pol. Izračun je pokazal, da je indeks naše fizične kondicije 30. »Gamsi« z indeksom fizične kondicije 15, bi za to pot potrebovali dobre tri ure in pol.
Tukaj je na voljo še PDF datoteka: http://www.globalvision.si/hribi_net/Veliki_Vrh_stefkina_pot.pdf