Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Slovenija / Julian Alps / Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973)

Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973)

Print
IgorZlodej30. 03. 2011 20:51:18
Jutri bo minilo tri leta kar se je zgodilo eno najbolj nenavadnih prečenj iz Jezeske doline v Možnico, ki pa seveda ni uspelo, se je pa relativno srečno končalo. Seveda gre za Belgijce. Pred dvemi leti sem si zadevo ogledal in opisal tukaj: http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=4375. Zgodaj popoldan se zapeljem na prode, kjer je izhodišče za Jerebico in druge gore nad Jezersko dolino. Snega ni toliko, kot ga je bilo pred tremi leti, pa vseeno grem kar na smučeh, pozneje jih moram nekaj krat za več metrov sneti. Nekaj časa hodim po skupni poti, zatem pa zavijem v desno, kamor vodi tudi pot 654, ki pa jo kmalu zapustim in se usmerim direktno gor po dolini, sprva gre lepo po neki grapi, zatem je treba iskati najbolje zasnežene prehode, vmes prečim nekaj mehkih plazovin in tako pridem na območje Škraplje. Boljšega imena za ta "svet" seveda ne bi moglo biti, saj je območje ena sama velika škraplja. Kljub vsemu najdem dobre snežne prehode, paziti je treba seveda na škraplje, ki se lahko končajo tudi več 10 metrov globoko. Tako z dvema rahlima spustoma in preko strme "grape", ki jo seveda prehodim brez smuči pridem na vrh Velikega snežnega vrha. Razgled več kot odličen na skoraj celotne Zahodne Julijce, na bližnjo Jerebico in Rombon na drugi strani Možnice, pa Ribežni, Črnelske špice in v daljavi Kaninsko pogorje vse do Žrdi. Na vrhu malo posedim, pred smučanjem si je namreč treba odpočiti, zatem pa odsmučam po ravno prav odpuščenem snegu dol na Škrapljo in po smeri vzpona v Jezersko dolino. Ture kot take zaradi zahtevnosti terena ne morem priporočiti. Je pa to, kljub vsemu odlična tura, ki da več, kot si lahko mislimo, predvsem pa samotno, kar mi je nadvse všeč.
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) tja gor pojdem, dokler bo šlo seveda1
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) tudi tukaj so gospodarili snežni plazovi2
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) daleč so prodi v dolini3
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) na drugi strani Jezerske doline pa vse od Visoke police do Visoke Krniške špice4
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) tukaj čez so šli Belgijci5
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) jaz grem pa tja gor in še naprej6
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) luknja z Rombonom v ozadju7
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) škrpalja pri škraplji8
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) mejni kamen, zadaj Vrh krnice z Loško steno, še bolj zadaj Bavški Grintavec9
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) majhna umetnina velikega mojstra10
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) in velika umetnina vetra11
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) človeška sled v neokrnjeni belini12
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) utrinek s Črnelskimi špicami13
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) kratek počitek na vrhu, kjer razgled jemlje dih14
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) Jerebica zJalovcem v ozadju15
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) za samo tele zavoje se je splačalo priti gor16
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) macesni z Rombonom17
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) tale grapca me je popeljala na vrh in nazaj dol18
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) sonce se poslavlja od prelestnega dne19
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) mene pa čaka še precej smučanja20
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) še tole grapco presmučam21
Veliki snežni vrh - Cima Mogenza Grande (1973) tam gor na najvišjem sem bil.22
(+2)všeč
vagabund1. 08. 2012 02:16:06
V soboto sem se zapeljal do parkirišča pod Belim potokom v Jezerski dolini in se po markirani poti 654 povzpel do Škrbine pod Škrapljami.Pot vodi prijetno skozi gozd po mulatjeri in proti koncu bolj direktno proti sedlu.Tik pod sedlom sem zavil z markirane poti levo v smeri novega bivaka Daniele Bertolutti poimenovan po mladem jamarju ,ki se je smrtno ponesrečil leta 2006.Že na poti do bivaka je več ostankov iz I. svetovne vojne ,okoli bivaka pa je tega še več.Do bivaka je pot nezahtevna.Moj cilj pa je bil Veliki Snežni vrh 1972m.Že v vpisni knjigi v bivaku sem opazil , da je bil vrh s strani italijanskih alpinistov obiskan vsega tri do štirikrat v letu 2009 in 2010 kasneje pa ne več.Od bivaka sem se podal po stezici med kavernami v smeri vzhoda in do strmega pobočja V.Snežnega vrha ni bilo videti prav daleč.Poti je kmalu zmanjkalo in naprej so me vodili možici.Teren je kmalu postal zelo zahteven z mnogimi škrapljami ,brezni ,kratkimi stenami in rušjem.Kmalu sem ugotovil , da se moram striktno držati smeri možicev (kamen ali dva na skali),saj je sicer drugje teren neprehoden.Vsakič ko sem pravo smer malo izgubil sem se moral vrniti do zadnjega možica in iskati prehode na novo.Tu res velja ,da si hitrejši , če hodiš počasi in ves čas opazuješ teren in predvsem kam stopaš!Na odprtem terenu je tako še kar šlo medtem , ko za pravi prehod skozi rušje sem poskušal večkrat.Ko sem se po dolgem času izvil iz labirinta škrapelj sem ob steni našel strm travni stožec in se po njem začel vzpenjati.Višje se je stožec spremenil v ozko grapo z dovolj rastlinja ,da sem se lahko vlekel navzgor.Na koncu grape sem zavil levo do prvega predvrha z malo obvoza po desni sem prišel na vrh Velikega Snežnega vrha.Razgledi so res lepi ,da sem na vrhu ostal več kot uro in se kasneje po isti "poti" vrnil v labirint skalovja in rušja.Povratek ni šel čisto gladko a o težavah sem pisal dovoljvelik nasmehvelik nasmeh
Tudi jaz ture ne morem ravno priporočiti še posebej ne samohodcem kot sem bil tokrat jaz.Izlet do bivaka in brkljanja okoli vojaških utrdb in ogledovanja položajev bo pa čisto prijetna turica v ta samotni konec.Srečno!!
V.Snežni vrh s parkirišča1
po pot i654  proti Škrbini pod Škrapljo2
malo pod sedlom sem zavil levo proti bivaku3
ostanki I.svetovne vojne na poti proti bivaku4
speleološki bivak  Daniele Bertolutti na višini 1740m5
v notranjosti bivak solidno opremljen6
kolut bodeče žice krasi pokrajino že dolgo let7
8
Črnelska špica9
zahodni Julijci10
11
Bohinca  , C.Mogenza piccola12
možici me vodijo v podolgovato kotanjo13
neugoden teren zahteva veliko previdnost14
delo narave15
kamen ali dva pomeni da sem na pravi poti16
iskanje prehodov med kamenjem in rušjem17
podobnih brezen je veliko18
začetek vzpona po strmem travnem stožcu19
ki se zoža v grapo20
komaj vidni bivak21
predvrh22
prvo levo in dol in z obvozom po desni na vrh23
Veliki snežni vrh 1972m , zadaj Rombon24
Jerebica , levo spodaj Rabelj25
Možnica26
zahodni Julijci27
Loška stena , zadaj Bavški Grintavec28
sestopim v smeri vzpona29
po isti grapi dol v labirint škrapelj30
(+5)všeč
Pastirica21. 09. 2023 10:47:20
Na turo sem šla z mešanimi občutki. Podatkov za pripravo enostavno nisem našla. Zapis zgoraj in prerisana pot z enega od zemljevidov, ki pa jih načeloma jemljem z veliko rezervo ( v tem primeru poti na zemljevidih, da ne bo pomote ).
Drži še vse zgoraj napisano. Razpoke, brezna, šraplje, jarki, ruševje, strme stene. Nad bivak in še nekaj časa naprej sedaj poleg steze vodijo tudi rdeče pike, vendar se pri razpoki s skobami končajo. Naprej so možici. Večinoma jih je bilo dovolj, včasih pa mi je tudi kakšen manjkal. Če vdaneš pravo smer, kar pa jo seveda vedno nisem, potem nekako gre. Je pa naporno. Ogromno vzponov in spustov, pa ovinkov levo in desno. Nekaj tudi zaradi psa. Zaradi narave terena moraš paziti na vsak korak.
Zgoraj se nisem odločila za travnat stožec, ampak sem šla desno in sledila možicem. Žal so me pripeljali do strme stene, ki bi bila še zame verjetno preveč, za psa pa absolutno. Prehod sem našla višje, kjer je z nekaj cviljenja šlo, še boljša varianta pa je bila potem ob povratku.
Na vrhu je sedaj tudi skrinjica z lističi in majhno beležko. Prostora za vpis je bilo dovolj.
Povratek je bil precej lažji, ker ni bilo več problemov z orientacijo.
Sama tura pa naporna, ena mojih najbolj napornih. Ampak žal mi pa ni. Od bivaka naprej, nekje na sredi poti, mi je v glavi začela odzvanjati tista od Nicole di Baria ...Mi trascina su per la montagna, sempre su
Ho i piedi stanchi ma ora non li sento più...
falila sem že takoj nad bivakom1
orientacija2
najdem povsem dobro stezico3
celo označeno4
pike so do skob - tu sem našla prehod levo in ne edina5
od sedaj naprej je potrebno slediti možicem6
kar nekaj jih je7
tistega v daljavi vidim, blizu pa ne8
travnat stožec spustim9
grem desno10
ta vodi do strme stene, kjer obrnem11
tu potem zlezeva12
še čez to kotanjo13
pogled na predvrh14
vrh s skrinjico15
prehod čez strmo steno že ob povratku - nižje in precej lažje16
še enkrat razpoka s skobami17
pri bivaku - tu je potrebno navzgor18
nakodran vzpon19
spust20
(+5)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies