Včeraj sem se končno odpravil po poti, ki sem si jo »obljubil« že pred časom, te dni pa mineva tudi 35 let, odkar sem bil prvič na Krofički
Jutro je obetalo lepši dan, a ob oblačnem vremenu smo pohodniki vsaj razbremenjeni morebitne vročine. Na Klemenči sem bil hitro, na Planjavah pa sem imel zanimivo srečanje z ovcami, kjer sem se poizkusil v vlogi prometnika v »ovčjem prometu«.
Malo pod Movznikom zavijem na dobro vidno pot v smeri proti Utam - in dogodivščina se je začela.. Z grebena stezica popelje čez slikovito škrbino v Vratni žleb, kjer se po spustu spet kmalu vzpne, preči strmine pod Utami in pripelje do pastirske koče Na Utah. Kljub temu, da sem jo pričakoval, me preseneti in razveseli, lepo mesto je tu. Po skoraj brezpotnem vzponu do Ut se vrnem nazaj pod greben, po Fickovih navodilih v smeri Robanovega kota prečim rebrasto grapo in se znajdem na Travnikih. Po krajšem prečenju zagledam nad sabo neporaščeno peč, ki izstopa v tem zelenju. V spominu iz objav vseh predhodnikov v teh koncih mi je ostala »desna grapa« te peči, po kateri se tudi vzpnem. Bila je prava, na grebenu me je čakala kamnita puščica kot potrdilo
Sledil je neusmiljen boj z ruševjem, v pomoč so mi bile sledi predhodnih junakov zelenih širjav
Kmalu opazim cilj za ta dan in uvidim, da bo potrebno še nekaj hoje. Greben pa se vzpenja in spušča, ob obračanju nazaj ugotovim, da sem vmes prečil vrh Travnika, pa sploh nisem opazil.. Po »zelenjavi« je sledilo še malo zanimivega, mestoma izpostavljenega skalnatega grebenčkanja do vrha Krofičke. Na tem, tega dne kar obiskanem vrhu, nisem bil dolgo, spust po markirani poti pa je minil brez posebnosti. Še izvrstna gobova juha na Klemenči jami in…