Velika planina

Po dobrih treh mesecih so danes končno spustili v obratovanje nihalko. Navkljub malo slabšim vremenskim pogojem sem šel preverit, in res, ob 12.02 že režemo zrak po novi, varni nosilni vrvi.

Pri Calcitu ob pol devetih pri pozitivni temperaturi in tokrat za spremembo v gojzarjih mimo Primoža, Mickine bajte, kjer se začne sneg, čez Pirčev vrh do Jarškega doma. Razen zajčjih, prav nikjer nobenih svežih stopinj. Enako po Planini, kjer šele pri zg. postaji sedežnice naletim na tri ljudi, ki so hoteli z mano opravit intervju. Ni šans, hitim na nihalko in kamera in mikrofon so ostali brez hrane.
Snega toliko, kot ga je bilo včasih maja, sonce je le nekajkrat pokukalo, mraza pa ni bilo. Kljub dvem minutam zamude sem avtobus vseeno ujel in ob 12.20 pri Teranu že žulil mrzel pir

Popravek zgornjega poročila. "Zamenjana je vlečna in ne nosilna vrv."
No, pa da nekako umilim trimesečno abstinenco obiska Gradišča, me je kot magnet danes spet vleklo gor. Sonce že na samem štartu mi vlije dodatnih moči, kljub naporni nedeljski tekmi mi gre kar dobro. Pohodnikov ni, čeprav bi kar vriskal ob super pogojih za hojo. Le za kratek čas se udobno namestim na klopci pred Jarškim, saj me priganja zimski vozni red nihalke. Razmere na hribu popolnoma drugačne kot v petek, ob pomladanskih temperaturah bo belina do vikenda popolnoma izginila. Sem se pa nasmejal sledovom snežnih krpelj, nekdo je treniral hojo z njimi pri štirih centimetrih snega. GRS-jevci pa so preizkušali tavelko mrcino, kako se kaj obnese allerad v zasneženi strmini.
V nihalki smo bili trije, v avtobusu pa dva.

Sl.11.To je zaradi zastav,ki visijo z okna.Veter jih obrača-vrti in čistijo fasado.Oz so visele.

Dobro razmišljanje. Ko povečam sliko, vidim, da imaš prav. Samo okna z zastavami imajo te kroge.
Moram šefico ob naslednjem obisku opozorit, da namesti zastave še na preostala okna.

Ideja vredna dobrega gospodarja. Lahko bi jo celo patentirali!

Včeraj je bil pravi dan za pobeg iz meglenih dolin na sončno in kratek čas tudi oblačno planino. Na planoti je kar nekaj pomrzjenega in poledenelega snega, več od pričakovanj a žal premalo za smuko. Kjer je bilo mogoče, smo pri hoji koristili kopnine, sicer pa previdna hoja po drsajočemu snegu.

Idealni dan za gibanje. Ko te ne ovira ne mraz ali vročina, ne sneg ali blato, ne dež ali megla, čeprav je bilo kanček vsakega, le veter je popolnoma miroval. Čez Pirčev vrh v Črnuškega in postanek na Gradišču. Razen uslužbencev (oskrbnik doma, upravljalec nihalke in voznika avtobusa) sem videl le še dva človeka
Nas je bilo pa na piru pri Teranu še enkrat toliko.

Tone, vse te fotke in komentarji očarajo. Vsaka fotografija je po svoje atraktivna. Res slabo je pa takrat, ko Veliko planino prekrije megla. Tone uživaj dokler ti zdravje služi. Srečno!

Prisrčna hvala za prijazne želje, Lino. Ja, marsikdo zdrav odneha, ko misli, da je že star.
Mene pa kar še vleče, gor in gor, kjer se zares počutim najbolje. Danes je bila tudi Planina sončna, le občasno je malce hladneje povleklo, da sem se moral dodatno 'oborožit'. Sneg, kar ga je še ostalo hitro pobira, prvi telohi so že v vazi. O drenu tam zgoraj se ne bi ponavljal, tudi za nihalko in avtobus imam včasih slab občutek, kot da obratujeta samo zaradi mene.

Včeraj iz megle na sonce. Prav spomladanske razmere so bile. Snega le za vzorec, kjer pa je bil, je pa bilo zelo ledeno.

Nekaj včerajšnjih utrinkov s čudovite Velike planine.
Lep gorniški pozdrav.

SREČNO in varno na vseh poteh po Veliki planini v letu 2026.

Greh bi bil, če novega leta ne bi začel na mojem najbolj obiskanem hribčku, zato se v popolni bojni opremi ob pol devetih pri minus petih stopinjah podam od Calcita v breg. Le kdo bi po najdaljši noči in hudem mrazu pohajal v naravi, zato srečam le malo ljudi. Stezica lepo utrjena, kot bi hodil po smirkovem papirju št. 24. Tudi čez Pasje pečine je bilo super, kjer je bil sicer led, vendar ne gladek. Po izhodu iz gozda sibirska zima z mrazom in vetrom, vendar topla krušna peč v Jarškem domu vse to odtehta. Etapa do Gradišča je bila še za stopnjo bolj zimska, pri kolegih v počitniškem stanu je super kavica padla na plodna tla. Še zdrs do Šimnovca in polet v dolino, kjer v minuti dobim štop do avta.
Snega na Planini praktično ni, so pa tla globoko zamrznjena, starejšim priporočam mini derezice in seveda topla oblačila.

Tone, kot se spodobi in pravično je.
Pri nas pa je bilo sonce ...

Danes iz Ušivca čez Malo planino do Gradišča in nazaj. Nekaj centimetrov zapadlega in shojenega snega je prekrilo posamezne odseke starega ledu, tako da ni drselo. Hoja je bila pravzaprav zelo prijetna, pa še malo škripalo je. Srečal sem okrog sto sprehajalcev.

O razgledih ne bi preveč razpravljal. Naj svoje povedo tiste dve ali tri slikice, ki sem jih uspel narediti.

Meni je bilo lepo.

Prijetno zimsko vzdušje pri minus 6.Nobene gneče in tudi piva ni bilo potrebno dodatno hladiti.

Danes je bil idealen dan za preizkus opreme. V hrib se podam z dvojnimi rokavicami, masko in dvocevkami. Prepoznala me ne bi niti lastna mati. Sneg sipek, nad Mickino bajto delam svojo špuro. Vse do Jarškega, ki je zaprt, si ne privoščim nobenega posnetka, saj si prsti najbrž ne bi več opomogli. Podaljšam mimo Črnuškega, kjer dim iz raufnka razkriva, da so edini tam gor resni, saj je bila v Domžalcu peč še bolj mrzla, kot julija. Ne zadržim se dolgo, saj ne vem, kakšne so razmere do Gradišča; cca pol poti po zamrznjeni zemlji, pršiča skoraj nikjer, ker ga je odnesel močan veter, malo po trdem snegu, nekaj korakov je bilo pa tudi ledenih. Tudi pri spustu do Šimnovca orjem ledino, tam je veliko nanešenega snega, gamaše so izvrstno opravile svoje poslanstvo, derezice so ostale v nahrbtniku.

Tone ti si neuničljiv. Si kot živ viharnik na Veliki planini! Srečno!

Lino, ta 'viharnik' se lahko kaj hitro sesuje v pepel.