Po Poti spominov

Prihodnjič bom tudi jaz "peljal" kot urini kazalci teko, Golovec pa sem izpustil, ker sem z biciklom šele dobro začel in še ni prave kondicje. Ne samo vsak začetek, tudi vsak začetnik je (po svoje) težak

V času pomladnih omejitev sem se tudi sama peljala v smeri urnega kazalca in imela Golovec malo pred zaključkom kroga - z mojim biciklom čista matrarija (fancy zadevščine so samo za na promenado , kar PST v nekem smislu tudi je ). Za dodatno popestritev pri spustu z Golovca je poskrbelo še pedalo, ki mi je odpadlo.

Po dveh letih, končno zopet po poti spominov, tokrat nas je bilo šest, cel krog, 33,5 km. Zjutraj je ponekod še deževalo, mi pa smo imeli srečo, ko smo zaključili je začelo malo rositi, sicer pa pot čisto v redu. Pričeli in končali smo na Livadi, nam je bilo všeč, tako tistim, ki so bili prvič, kot tistim, ki že več kot desetkrat. En dan za Ljubljano, naše mesto, naše znance je tudi super....