Me je po nočni službi spodbodlo poživljajoče ptičje petje in sem jo namesto v posteljo raje ucvrl v višave. Za kam predaleč mi vseeno ni bilo, pa sva znova eno rekla s starim prijateljem.
Na Kamniški vrh po strmi poti levo ob Rožici, sestop pa po njej.
Sneg je na strmih pobočjih že dodobra pobralo, omenjena pot pa po sicer ne prehladnem jutru (prej nasprotno) mestoma kar ledena.
Po naužitju razgledov v spust po zasneženi Rožici. Sneg tam doli vseskozi pomrznjen, a je kar šlo.
K spodnji kmetiji še po mleko in sir in blažen k počitku.
Pa lp.