Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Ostalo / Mountain ranges / Srbija, Midžor 2169m

Srbija, Midžor 2169m

Print
skobi13. 01. 2016 07:55:54
Po uspešni osvojitvi Musale v Bolgariji (glej opis Bolgarija, Musala) nas je čakal še vzpon na Midžor, najvišji vrh Srbije (če ne štejemo Kosova!). Za izhodišče smo določili planinsko kočo pod Babinim zubom. Do nje smo prišli s Pirotske strani mimo starodavne vasice Topli do, kjer so skoraj vse hiše še vedno takšne kot pred 100 leti. Da smo kolikor toliko v sedanjosti nam dajejo vedeti posamezne satelitske antene, kakšen star avto pred hišo in razdrapan asfalt, seveda le do konca vasi na 900m nadmorske višine. Od tu naprej vratolomna vožnja po slabem kolovozu in vzpon z terencem na cca 1600m, od tu kratek spust do planinskega doma.
Počitek in še isti dan vzpon na 8km in slabih višinskih 600m oddaljen Midžor. Dalo bi se z džipom pripeljati kakšnih 50m pod sam vrh, ampak ker smo pravi planinci, tega nismo storili in zelo nezahteven vzpon opravili peš. Iz tega vidika je Stara planina tudi pravi raj za gorske kolesarje. Kljub bližajoči se zimi smo med suho, rjavo travo našli tudi nekaj primerkov cvetočih rožic. Vreme idealno za takole turo, le na vrhu je močno pihalo, zato smo se za daljši postanek odločili rajši 10 minut pod vrhom, zraven razvalin nekdanje karavle. Po grebenu Midžorja poteka namreč srbsko-bolgarska meja, ki je bila nekoč strogo varovana. Po tej celopopoldanski turi smo se vrnili v planinski dom Babin zub, tam povečarjali, prespali v sobi z lastno kopalnico in televizijo, zjutraj pozajtrkovali in še nekaj malega popili; vse to za smešno majhno vsoto, kljub temu, da je planinska koča sredi obsežnih smučišč, da je zraven še hotel in kakšen km daleč še eden. Ni čudno, da imajo vsako zimsko (pa tudi letno!) sezono veliko slovenskih obiskovalcev.
Izpred planinskega doma smo se po asfaltirani cesti odpeljali do Knjaževca in potem naprej proti domu.
Srbija, Midžor1
Srbija, Midžor 2169m Detajl iz vasi Topli do, zanimiva arhitektura1
Srbija, Midžor 2169m Planinski dom Babin zub 1580m2
Srbija, Midžor 2169m Pogled na Midžor s parkirišča planinskega doma3
Srbija, Midžor 2169m Rožica ob poti...4
Srbija, Midžor 2169m ...in še ena5
Srbija, Midžor 2169m Prostranstva Stare palnine protivzhodu...6
Srbija, Midžor 2169m ...in proti zahodu7
Srbija, Midžor 2169m Vetroven vrh8
Srbija, Midžor 2169m Ostanki nekdanje karavle9
Srbija, Midžor 2169m Povratek k Babjemu zobu10
(+5)všeč
Parkeljc23. 09. 2017 22:23:30
Sicer je od vzpona minilo že cca en teden, a vseeno še par informacij. Tudi mi smo se odpravili iz Pirota. Do parkirišča je natančno 65 km. Šli smo pa po cesti proti Knjaževcu in ostro desno zavili v naselju Kalna, nato pa po zelo vijugasti in občasno zelo ozki in slabši cesti (ampak zares le na krajših odsekih) do planinskega doma pod Babinim zubom. Vožnje je cca uro in 20 minut.
Pri planinskem domu je manjše parkirišče, od tu nas je prijazno osebje planinskega doma napotilo še nadaljnjih 500m po makadamski cesti do brunarice z lepim razgledom, kjer parkiramo.
Vreme je bilo prav prijetno toplo in jasno in iz brunarice je bilo slišati prijetno glasbo, kar nam je dalo vedeti, da ob vrnitvi z vrha ne bomo ostali žejni.
Tistih cca 600 višincev od izhodišča do vrha ne izgleda prav veliko. Le po času, ki ga potrebujemo do vrha in prehojenih dolžinskih kilometrih, zapisanih na tablicah ob poti nam pove, da cilj niti ni tako blizu, kot mogoče izgleda na prvi pogled. Težko rečem, koliko časa bi potrebovali »normalno« do vrha. Skupina je hitzra toliko, koliko je hiter njen najpočasnejši člen. Mislim, da smo rabili cca dve uri in pol počasne, ampak res počasne hoje.
Srečali smo tudi dva Slovenca, s CE registracijo, bili pa so tudi Avstrijci, Poljaki, Čehi (ja, brez teh ne gre, hahaha) pa seveda nekaj domačinov.
Veter se je vseskozi stopnjeval, na vrhu pa je bil prav nemogoč. Pravzaprav takega vetra tudi pri nas ne pomnim. In to zares samo tik pod in na vrhu. Karkoli bi izpustil iz rok, bi dobesedno odletelo v Bolgarijo. Greben je na bolgarsko stran precej strm, a dovoljuje še ravno toliko, da smo se pred orkanskim vetrom umaknili prav na bolgarsko stran, kjer je bilo čisto nasprotje v primerjavi z enim metrom čez mejo.
Razgledi so bili zares fenomenalni na vse strani, a z našimi v podobnih razmerah se pač ne morejo primerjati. Veter je naredil svoje, zato se hitro vrnemo nazaj na kolovozno pot cca 50 višincev pod vrhom in nato nazaj na izhodišče.
Po vrnitvi na izhodišče druščina navali na hidracijo, sam pa nadaljujem še na Babin zub. Povzpnem se kar po strmem smučišču in do razgledišča rabim cca 20 min. Sestopim po isti poti, kjer me že čaka nasmejana druščina.
z razgledne točke proti vrhu1
planinski dom2
brunarica, zadaj Midžor3
pogled proti Babinemu zubu4
vzpodbuda ob poti :-)5
ob poti..6
nekatere možnosti.. ob poti..7
...8
na vrrhu9
razgledi10
...11
prostrana pobočja pod Midžorom12
pogled s smučišča na Babinem zubu proti Midžoru13
in proti brunarici..14
tik pred razgledno točko na Babinem zubu15
razgled z Babinega zuba16
...17
(+5)všeč
Parkeljc31. 08. 2018 20:49:13
Pot me je ponovno odnesla na najvišji vrh Srbije. Pravzaprav sem cincal med drugim najvišjim Dupljakom in Midžorom, a sem se pri razpotju odločil za slednjega. Le da tokrat proti vrhu po grebenski varianti. Ker je bil jutranji odhod s parkirišča dovolj zgoden, sem imel sončno in toplo vreme. Vetra skoraj ni bilo. Niti na grebenu ne, kjer sem ga pričakoval. Lani je pihalo tako močno, da smo še nahrbtnike držali, da jih ne bi odneslo.
Nekje v drugi polovici poti dohitim večjo skupino domačih pohodnikov, s katerimi kasneje modrujemo na vrhu. Ponudili so mi celo prevoz do izhodišča za Musalo. A žal, Musala bo morala počakati do… zadrega
Vrh dosežem v uri in pol in nekaj časa sem bil sam, nato pa so pričeli »curljati« že omenjeni pohodniki. Naslednje pol ure pokramljamo o vsem mogočem, vsak od njih je poznal nekoga iz Slovenije, jaz pa žal nobenega velik nasmeh. Nekaj je bilo gorskih vodnikov in presenetilo me je, da niso poznali njihovega drugega najvišjega vrha Dupljaka (2032m), kateri se nahaja dobro uro ali dve od Midžora. Tudi tokrat vidljivost kljub lepemu vremenu ni bila idealna. Želel sem si razgledov prav proti Bolgariji, a kot rečeno.. mrk pogled
V senci pod betonskim stebrom, kateri označuje vrh, je počival prijazen pes, za katerega nihče od prisotnih ni vedel od kod se je vzel. In ko sem odšel nazaj, se me je držal prav do izhodišča. Seveda sem se ga usmili, za dobro družbo je dobil ceu sendvič, ki ga je splaknil z vodo iz mojih rok. In tako, kot se je pojavil, tako je na cilju tudi izginil zavijanje z očmi.
Domačini radi povedo, da se na planini pasejo divji konji in srečo je treba imeti, da jih vidiš. In ko sva sestopala, se je ustavil in zazrl nekam v daljavo, na greben, pod katerim je speljana najina pot. Šele takrat sem videl, da so to tisti »divji« konji. No, da to niso, sem dojel šele kasneje, ko sva prišla nekoliko bližje tropu in sem, zaslišal zvonec eek velik nasmeh. Toliko o divjih konjih jezik.
Vmes se ustavima še na Žarkovi Čuki, vrh, kateri se nahaja kakih 50 višincev nad poti(čeprav je na tablici pisalo 100m), visok 1848m. Ob vznožju Čuke je bil »parkiran« avto, s katerim se pripeljejo nabiralci borovnic. Tudi nedaleč stran je bil parkiran še en terenec. V avtu pa je bilo videti polne kante borovnic. In res jih je bilo vsepovsod ogromno. Ker se je pes ustavil v senci pri avtu, sem sprva mislil, da je last nabiralcev, a je sopihal z mano do vrha. Pri tem pa je jezik že pošteno vlekel po tleh tako, da sem že mislil, da si ga bo pohodil. Na Čuki sem ga napojil kot bi bil moj.
Samo še pol ure do izhodišča in za danes je to to.
Vso pot je bilo pošteno vroče. In bolj sem se bližal izhodišču, bolj sem premišljeval o bazenu ob gostilni, kako naj prepričam lastnika, da se ob prihodu osvežim. Tuhtam vseskozi kako naj bi to izvedel, saj niti kopalk nisem imel s seboj. No, ko sem preskusil temperaturo vode, me je pri priči minila želja do kopanja. Jah, sem pač moral ostati pri ledeno hladnem piru. Čeprav, slika bi pa bila fenomenalna velik nasmeh. Prej bi sodila v rubriko »saj ni res pa je«. Sem se pa tolažil, da se ne pred, ne za mano ni nihče kopal.
Še podatek, da so od lani preplastili kar nekaj km ceste, predvsem v vršnem delu, kar nekaj km pa je bilo še treba jezik.
Za konec pa še nekaj »cvetk« v slikah, kot izgleda, je to tukaj povsem normalno. Niti pomisliti si ne upam, kaj bi se zgodilo s portalom hribi.net..če bi se to dogajalo pri nas eek Verjetno bi se v pol ure sesul od komentarjev. Prilagam tudi linka, da ne bi kdo mislil, da ni res..slike so javne.

1. https://forum.bjbikers.com/index.php?/topic/116156-mid%C5%BEor-2016/
2. http://www.klubputnika.org/zbirka/putopisi/1593-midzor
izhodišče..1
...2
Midžor, skozi jutranji okvir3
Saj ni res,...pa je..4
pogled nazaj, Babin zub5
..6
..7
..8
..9
pijani mejnik na grebenu pred vrhom10
vrh11
pogled nazaj po grebenu, v daljavi Babin zub12
Babin zub z izhodiščem..pibližano13
približano izhodišče..14
sestopim po normalki15
divji konji :D(sk16
...17
še na Žarkovo Čuko, 1848m18
prevoz nabiralcev borovnic..19
drugi najvišji..Dupljak 2032m20
Z Žarkove Čuke (skrajno levo  Dupljak, desno Midžor)21
lepotec - spremljevalec22
pa še zadnja, z Žarkove Čuke proti B. zubu23
hidracija..24
Babin zub skozi okvir25
bazen brez vstopnine na cca 1550 nmv, v ozadju Midžor, pred njim Ž. Čuka26
planinski dom pod Babinim zubom27
hotel nedaleč stran28
...29
Babin zub30
no comment..31
no comment..32
no comment..33
(+5)všeč
Mcgiver1. 09. 2018 12:13:05
Super, lepo s to napisal, pa krasne fotke !! nasmeh Resnica je pa tudi to o komentarjih, če bi bil to kakšen naš vrh eek (no comment) zavijanje z očmi
(+2)všeč
velkavrh30. 08. 2019 20:11:46
Ker Srbije ni samostojno na forumu bom sem dal prispevek o turi na najvišji vrh Vojvodine -to je Gudurički vrh-641m. Na izhodišče v vas Gudorico smo se pripeljali iz Vršca.Izhodišče je bil prelep samostan.Do vrha se hodi slabi dve uri.Gor je stolp, vendar se podira -žal. Vrh je sredi gozda in razgleda ni nobenega.Zato pa je bilo bolj veselo v sami vasi Gudurice , kjer smo pri napol slovenski družini pokušali odlična vina .Ogledali smo si tudi tamkajšni muzej o Slovencih v teh krajih.
Izhodišče pri samostanu.1
2
3
Pot je označena.4
5
6
Razpadajoč stolp-škoda.7
8
Pri vinogradniku.9
V kleti.10
V muzeju priseljenih Slovencev v te kraje po II.sv. vojni.11
12
Prikaz življenja izpred sedemdeset let.13
Brento pa poznamo.14
15
(+1)všeč
Ksandi29. 07. 2022 10:07:48
Že dolgo sem imel željo obiskati najvišje vrhove skoraj vseh balkanskih držav. Tako sva s prijateljem Borisom pot pričela 15. 07. 22 ob 3.30 v SG. Predvideval sem, da je vožnje do najvišjega vrha Srbije (če ne štejemo Kosova, ki se nahaja na Stari planini cca 11 ur. Pri tem se se seveda vštel, saj sva na srbski meji čakala dve uri, zaradi prometne nesreče pa še na avtocesti pri Paračinu več kot uro. Zaradi tega sva zapustila avtocesto in se odpeljala proti Zaječarju in potem preko Bojevca v Knjaževac in naprej na Babin zub. Skupaj sva porabila za vožnjo 14 ur in pol. Da se z vrha nebi vračala v temi sva malo pohitela in prišla na vrh v uri in pol, za vrnitev pa sva potrebovala uro petnajst. Popila sva pivo v hotelu na Babinem zubu in se odpravila v Pirot na počitek. Za vožnjo do Pirota sva potrebovala eno uro.
1
2
(+3)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies