Velikonočna nedelja, leta gospodovega 2022
Po petih letih, tokrat brez princeske, torej solo, spet na Amarianute. Enako kot prvič po Martinu gor in po Cjadinu dol. Obe poti sta b.p., tudi podobno strmi, dokajšen kolenogriz. Na izhodišču parkiranje na samem začetku ni več možno, tam je nasut precejšen kup peska, zato se avto pusti ob cesti nekaj naprej ali nazaj, odvisno od kod se pripelješ. Jaz sem se skozi Tolmeč, ker je lokalna cesta iz Amara zaprta zaradi del. Vreme mi je z izjemo vetra na samem začetku potepa šlo na roko, malce hladno je sicer bilo, nič hujšega, drugače pa sončno, prav prelestno ves ljubi dan oziroma ves čas potepa. O razgledih ne bi, kar oko se mi je orosilo ob pogledu na ljube mi julijske in karnijske vršace. Tura je bila tudi ogledne narave, saj se da nadaljevati na Amariano, z nje pa med drugim sestopiti do zavetišča Forcella, koder sem tudi že hodil. Greha vreden potep, čeravno na praznično nedeljo
http://tubojan.blogspot.com/2022/04/amarianute.html