Mangartsko sedlo - Mangart (Italian way)

A zdaj je pa sneg na Mangartu?

Tu pa tam kakšna shojena zaplata.

Na poti ni snega,bil na vrhu 4.10.2013.Na vrhu pa le za kakšno kepo.Bilo je enkratno!!!!!

Ali je kdo šel po italijanski na Mangart?Po varovani ferati sem ugotovil, da je še sneg.

ali je kdo bil za vikend na tej turi

Včeraj s prijateljema prvič stopil na vrh Mangarta po Via Ialiani. Nisem nek začetnik in za menoj je kar nekaj ferat, po drugi strani pa tudi nisem nekdo, ki ga ni ničesar v hribih strah in skače po skalah kot gams. Za omenjeno pot lahko rečem, da je ena mojih najlepših, najbolj sigurnih za korak, hkrati pa tudo lepo in izdatno varovana in to z veliko obilico na novo pritrjenih jeklenic. Po tej poti bom zagotovo še kdaj šel.
Si pa ne predstavljam kako mora biti na vrhuncu sezone, no, svoje je zagotovo naredil tudi fantastičen dan, saj so se tam proti poldnevu,ko smo že setopali, na Mangart, dobesedno, valile množice takih in drugačnih "pohodnikov".

mogoče kdo ve kakšne so razmere na Mangartu (italijanska stran). Planiran za soboto 20.6.. ali so potrebne dereze
hvala

na prečki še je kr nekaj snega,, in naj bi tudi jutri kakšen cm padel. Šele v nedeljo bni naj bilo lepo vreme.


srečno

snega minimalno, prehodno brez derez in cepina

Zivjo. Zanima me, ali je Italjanska smer prehodna za manjsega psa. Sicer sva bila ze na mariskateri goru, in nima tezav z plezanjem po skalah, vendar najin nasledji izziv bi bil izlet na M.

Zdravo,
Mene pa zanima a je še pot na Mangart kopna? Hvala.

21.07.2016, sva se z ženo povzpela na Mangart, čudovito, mogoče lažje kot sem pričakoval, vendar razočaran nad starši, predvsem tujci,ki se z otroki neodgovorno podajo na vzpon, brez prave opreme.

2km pod vrhom je tabla "zapora ceste zaradi podora skale" pot je vseeno prevozna.

Priporočam vam obisk med tednom, ker za wikende je v poletnih mesecih tu gor abnormalna gneča in se boste počutili kot na avtocesti. Včeraj sem bil ponovno gor z mojo 7-letnico in tudi nekaj drugih staršev s podobno starimi otroci. Zadeva ni prezahtevna za tamale, je pa fajn jih imeti na vrvi ter s čelado, to pa vsekakor.

Prosim, če je kdo šel na vrh po italijanski kakšne so razmere na poti. LP.

Bila včeraj. Do koče se lahko pelješ, jaz sem šla tudi naprej, vendar je znak z opozorilom. Na enem koščku ceste je pač kamenje in verjetno še kdaj pade kaj...sem kr hitro tam mimo šla . Drugače pa večina ljudi gre mimo no.
Pa še to vreme je blo perfektno, ljudi lih prav, pogledi pa taki da vzamejo dah, uglavnem zaljubila sem se, ha!

Če si imel v mislih samo italjansko pot je normalno prehodna. Lp

Zdravo

Imam nekaj vprašanj...
Z ženo bi rada šla po italjanski poti v cetrtek,1 novembra...
Zanima me,če je pot kje močno prepadna?
Sicer sma kar v kondiciji,Ojstrica nama ni delala nobenih težav...
Je pa res,da boma prvič sla v julijce...
Kakšen nasvet za pot?

Hvala

nad 2500m sneži.

Živjo, kako je stanje po italjanski na Mangart, a je še veliko snega?

Ima tu i tamo snijega, ali može se bez zimske opreme, snijeg mekan, ima prečenja na jedno 3-4 mjesta.

snežišče 30.6: http://shrani.si/f/1z/hU/1GKs5e4z/img9026.jpg

Delovni most med praznikom Marijinega vnebovzetja in vikendom smo letos izkoristili za izlet v gore. V upanju, da ravno na ta dan v gorah ne bi bilo prevelike gneče, smo se odpravili na Mangart v smeri italijanske in slovenske ferate. Že, ko smo prispeli na krožno cesto pod Mangartom je upanje o manjši gneči hitro splahnelo saj je bilo ob sami krožni cesti že parkiranih nadpovprečno število avtomobilov in drugih vozil, pretežno s češkimi in slovaškimi registrskimi tablicami. Ker smo bili še dokaj zgodnji smo hitro našli primerno luknjo za parkiranje. Čeprav je bila luknja blizu večje luže, le ta ni motila češkega voznika, ki je s svojim vozilom zapeljal tako blizu mojega, da praktično nisem mogel več s svoje strani vstopiti v vozilo. Ker sem v njihovem vozilu opazil manjše otroke sem se le skobacal nazaj v svoj avto in ga premaknil skrajno vstran, saj se v nasprotnem primeru ne bi izognil novim poškodbam na vratih.
Opremili smo se s plezalno opremo in se s prelaza spustili do bivaka Nogara, ki stoji pod samo severno steno Mangarta, od koder vodi steza do začetka ferate Via Italiana. V idiličnem gorskem ambientu pa nas je s pogledom na veličastno smer ferate šokiral prizor kolone kakih 30-ih plezalcev, ki se je po ferati zelo počasi pomikala navzgor. Dejstvo, da bo čas plezanja dobre ure nemogoče doseči, se je kasneje tudi izkazalo. Po njihovem glasnem komuniciranju smo hitro spoznali, so bili vsi plezalci čehi oziroma slovaki, jaz jih ne ločim saj z njimi do sedaj še nisem imel opravka. Predstavili so se, kot skrajno nekulturno in brezobzirno ljudstvo, ki do drugih obiskovalcev gora nima nikakršnega spoštovanja in obzirnosti. Njihova nekultura je bila vidna na vsakem koraku. Neskončno fotografiranje na celotni trasi ferate, nam je povzročalo mukotrpno čakanje in visenje na zajli, nekateri so si privoščili celo obroke sredi ferate. Kasneje v slovenski smeri smo srečali tudi cele družine s premajhnimi otroki za to smer, ki se niso ozirale za hitrejšimi sledilci tako, da smo si prostor za prehitevanje morali izboriti sami, enaka ugotovitev velja tudi za sestop. Vse zgodbe o njihovi nekulturi v gorah, so se na celotni poti izkazale še za kako resnične. V seznamu njihove nekulture pa na našo žalost najbolj prednjači nehigiena in brezobzirnost do čistoče gora.
Na vrhu smo srečali skupino štirih planincev iz Parme v Italiji, ki so z vrha Mangarta pričeli za njimi pobirati smeti in celo njihova odvržena oblačila (na tertrapaku in eni odvrženi majici je bil namreč napis v njihovem jeziku). Ena od žensk je odpadke spravila v vrečko in jih odnesla v dolino. V pogovoru je bilo tudi pri njih čutiti odpor in zgražanje. Da bo mera polna, smo ob prihodu k avtomobilu, meter vstran zagledali še svež, zajeten človeški iztrebek. Na olajšanje vsaj vozila brezobzirnega češkega voznika ni bilo več, na srečo pa ne tudi novih poškodb na mojem vozilu.
Ker je na prelazu tudi koča, smo si seveda privoščili tudi zasluženo 'planinsko' pivo. Vendar tudi v tem primeru velja ugotovitev, da tako v sami koči, kot tudi v okolici ni bilo niti enega 'čeholovaškega' obiskovalca, saj si večino živil in verjetno tudi drugih potrebščin prinesejo s seboj iz domovine, ki jih seveda v vseh oblikah potem odložijo v naših gorah.
Za konec bi rad zapisal kakšen čustven komentar o čudovitem dnevu, vendar so mi brezobzirni 'vzhodni' obiskovalci toliko zagrenili dan, da praktično nimam nobenega pozitivnega občutka o dnevu, ki bi si ga moral zapomniti po lepih, ne pa po grdih doživetjih.

Bo treba začeti obiskovati druge, bolj mirne in manj obiskane gore Na Mangart je podobno kot na Triglav najbolje iti med delovnim tednom ali izven sezone (september, oktober pred snegom).

Običajno sem jih srečeval samo po urejenih poteh, tokrat pa sem prvič na njih naletel tudi v ferati.
Drugače pa jih je na žalost iz leta v leto na vseh naših gorah samo več in več, segli so že vse do Dolomitov. Kolegi so mi povedali, da morajo doma plačati vodiča za vsak zahtevnejši vrh in se zato v Alpah počutijo svobodni in brezskrbni. Nerazumljivo se mi zdi, da jim je alpska gorska zavest in kultura tako tuja in se nanjo samo požvižgajo. V gorah sem srečal že najrazličnejše narodnosti, vendar take nekulture niti približno nisem še pri nikomer zasledil. Žalostno, da smo si tako blizu pa tako različni.

Bil danes tam zgoraj. Čeprav so mi bolj pri srcu brezpotni konci, je bilo prav lepo. Nič od zgoraj navedenega nisem opazil, čeprav je bilo ogromno tujcev. Je pa večina parkirala zgoraj, kjer sploh ni dovoljena vožnja. Na zgoraj omenjeni krožni cesti!

Ja, za osvajanje naših vršakov bo res potrebno počakati na jesen, čeprav je jesen idealen čas za pohode tudi na avstrijsko in italijansko stran.

Še dobro da poletje ne traja pol leta in da bo jesen vsak čas tukaj. Mir in brez gneče.

V Karnijcih imam jesen vse poletje Skoraj prazna parkrišča in samotne poti

Pozdravljeni,zanima me,ce kdo ve kaksno je stanje po italijanski poti na Mangart? Lp.

Pred tremi urami kopno.

Pozdravljeni.
V soboto,21.9. sva se z ženo povzpela po italjanski poti.
Pot odlična,vreme perfektno,se bolj pa sem vesel tega,da sma štartala že ob pol 6 zjutraj iz sedla.
Po 9 uri ko sva sestopala,je bila na poti proti vrhu dobesedno kolona ljudi,tu pa lahko izgubiš živce,kaj vse ljudje počnejo.
Kot pravijo:rana ura,zlata ura

Kakšno je kaj stanje na Italijanski poti? Je že kaj ledeno? Malo me mika za zaključek sezone

22. 10. je bila le mokra skala, vlažno in nič poledenelo...do nedelje bo zaradi lepega vremena ostalo brez ledu.

Hvala za info

V sredo 23.10.2019 nas je kar nekaj imelo težave z orientacijo v zadnjem delu vzpona. Družno smo ugotovili, da bi bilo potrebno obnoviti markacije. V megli je lahko kar nevarno.

Meni se ni zdelo tako slabo. V zgornjem delu se lepo vidi kam gre pot, je pa res, da bi v megli lahko bil problem. Večji problem so se mi zdele mlahave zajle v zavarovanem delu.

Je do sedla cesta prevozna? Nekje sem zasledila pred dnevi, da naj ne bi bila...

Malce nižje je zapora zaradi podora, tako da se lahko pelješ malce višje od odcepa za kočo.

Pozdravljeni kakšno stanje na slovenski smeri in italjaski še kaj snega ?

Če nimaš te informacije, pa ti jo v zamudi lahko nudim jaz, saj sem bil včeraj na Mangartu po tej poti. Snega ni več (še pred enim mesecem pa je bil ta del poti ponekod na severni strani delno zasnežen in tudi nevaren za zdrs)....tokrat pa je potekalo vsev najlepšem redu. Lep planinski pozdrav

Ima kdo informacijo kako je z potjo do izhodišča na mangartskem sedlu? Je pot prevozna do vrha ali samo do polovice? hvala za odg.

Takole je letos:
*

https://www.soca-valley.com/sl/iskanje-dogodivscin/narava/2021010713523320/mangartsko-sedlo-2055m/

Je na italijanski poti na Mangart še kaj snežišč trenutno?

Glede snežišč tudi mene zanima. Se priporočam za koristne informacije.

Evo, zdaj lahko iz prve roke povem, sem bila v nedeljo, je samo eno snežišče, nezahtevno za prečit, je pa treba biti previden tik za njim, ker so zelo gladke skale in z mokrimi gojzerji tam hitro zdrsne, ni pa izpostavljeno. Prelepa pot (gor smo šli po slovenski, dol po italijanski), po moje ena najlepših do sedaj, pa hodim že več kot desetletje v hribe...

Vrhunska pot! Prišel ob 6.30 (rampa je bila zastonj) v dveh urah na vrhu. Markiran čas je malo daljši zaradi podora.

Res lepa pot, zajle po potrebi, SVK ni potreben, čelada definitivno zaradi krušečega kamenja.

Priporočam!

Šel danes po italijanski poti, mislil sem, da stran naklada glede obveznosti derez. Ljudje lepo prosim dereze gor, ni mi mar če je poletje, zgoraj je sneg in ravno nad prepadom. Potrebno je prečkanje poti uhojene v snegu. En sam zdrs je dovolj da se še tako izkušenemu hribolazcu za večno zaključi kariera

Ker nas je zanimalo in na že zastavljeno vprašanje ali s psom na Mangrt ali ne ni bilo objavljenega odgovora, smo sami to preiskusili. Odločili smo se za Italijansko smer. Vzpon je zahteven, varovan na nevarnih delih z jeklenico (zajlo), ki je na doličenih mestih že popustila. Če imate psa, ki ga lahko nosite v nahrbtniku, nimate težav. V primeru, ko morate imeti psa navezanega na vrvico, se moment varnosti zelo spremeni. Odseki varovani z jeklenico so dolgi, ozki prehodi in visoke skale, ki zahtevajo plezanje. Zelo nevarne situacije za psa in za njegovega vodnika. Če pes skoči na skalo, ki je višja od človeškega koraka (take so skoraj vse), potegne za seboj vodnika, ki mu v hitrosti in spretnosri ne more slediti, je to zelo nevarno za vodnika, saj udari v skalo ali pa za psa, ki ga vodnik zaustavi v skoku in ta pade nazaj. Najprej , pri prvih metrih vzpona smo poskušali imeti psa navezanega okrog pasu vodnika (da so roke proste in je omogočen tritočkovni oprijem), pa je bilo prenevarno. Razmere so omogočale, (bili smo zgodnji in bilo je zelo malo ljudi) da smo kužka odvezali. Imamo border collija, ki je zelo navezan na vodnika in se ni nikoli odmaknil od nas več kot 50 m. Bil je vedno hitrejši od nas, vendar nas je vsakič počakal. Naš pes je poslušen, uboga na ukaz ter ne nadleguje ostalih planincev, imamo zelo dober stik vodnik - pes. V nasprotnem primeru odsvetujem obisk gore s psom, je prenevarno, čeprav po “lažji” Italijanski poti. Vedno imamo v vidu, da se nekateri ljudje psov bojijo in iz strahu lahko naredijo nespametno potezo. Iz tega razloga imamo psa vedno na “dosegu roke”, da ga privežemo. Mi smo tokrat imeli srečo.

Pozdrav!
Prosim, če se tvoj komentar prestavi v rubriko Kam s psom?
LP!