Koča na Pesku - Ribniška koča (via Lovrenška jezera)
Starting point: Koča na Pesku (1386 m)
| Lat/Lon: | 46,467°N 15,3441°E |
| |
Name of path: via Lovrenška jezera
Time of walking: 3 h 35 min
Difficulty: easy marked way
Altitude difference: 121 m
Altitude difference po putu: 500 m
Map: Pohorje 1:50.000
Recommended equipment (summer):
Recommended equipment (winter): ice axe, crampons
Views: 21.105
 | 2 people like this post |
Access to the starting point:
a) From the Ljubljana - Maribor motorway, take the Slovenske Konjice exit and continue driving towards the above-mentioned place. From Slovenske Konjice continue towards Zreče, and we continue along the road in the direction of Roga. When we arrive at Rogla, we continue along the main road, which continues for some time without any major changes in elevation, then turns left and gradually begins to descend. Follow the road to Koča na Pesku, where you park in the parking lot near the hut.
b) First drive to Lovrenc na Pohorju (to get here from the road Maribor - Dravograd), then continue driving towards Rogla and the Cottage on the Sand. The gravel road then leads first to the Mašin žage and then to the Koča na Pesku. Park in the parking lot next to the Cottage on the Sand.
Path description:
From Koča na Pesku continue along the road in the direction of Mašin Žaga. The road first descends through the valley between Rogla on the left and Pesko on the right, and then leads to Mašin Žaga, where there is a small reservoir.
Continue left towards Lovrenška jezera and Ribniška koča, passing the lake on the left. On the other side of the lake, the signs for Lovrenška jezera and the Peat Trail direct you to the right, where you cross a wooden bridge. Continue parallel to the stream for a few 10 paces, then go left up to where the markings direct you. The way forward gradually starts to climb a little more, and after about 25 minutes of climbing you reach a marked crossroads where you join the path from Roga.
Continue right in the direction Lovrenška jezera (left Rogla), where the path continues with some crossing and short ascents and descents, and then begins to climb on a partly paved path, where we climb on wooden bridges. Higher up, the path levels out and you reach a crossroads where you go right towards Lovrenška jezera (left Ribniška koča and Rogla on the western path).
Only a few 10 steps further you reach a lookout tower, from which you have a nice view towards the plateau where the lakes are located, and from the tower you continue on wooden bridges, which lead you to the lakes during the dwarf pines.
From the lakes, return to the last crossroads and continue in the direction of Ribniška koča and Rogle. After a few minutes of descending on wooden bridges, go right from the marked crossroads in the direction of Lovrenc na Pohorju and Ribniška koča (left Rogla on the western path). Cross the slopes below the plateau Lovrenška jezera, where the path crosses a few streams, then the slope becomes scenic and you reach the crossroads at Planinka.
Here we continue straight on (right Lovrenc to Pohorje), and the path leads us along beautiful views of Pohorje and Kamnik Savinja Alps and Karawanks in the distance, and to the right we also get a nice view towards Golica / Koralpe. After a few minutes of descending through the vast meadow of Planinka, the path enters the forest and then descends a little more steeply. At a lower altitude, you will pass a small well, after which you will reach the Šiklarica preval, located at 1300 m above sea level. From the pass, gradually start climbing, and follow the signs at the crossroads. A little higher up, a short trail (2 minutes) branches off to the right to the sign of the two downed airmen. Continue climbing through the forest, but higher up the forest starts to thin out and you reach the next crossroads, located a few minutes below Jezerc vrh.
Go straight ahead here (right Ribniško jezero 3 minutes) and climb to the nearby Jezerski vrh, which offers a fine view.
From Jezerski vrh continue in the direction of Ribniška koča and start descending on a well-trodden path, from which beautiful views open up. At a lower level, we reach a dirt road, which we reach at the pass between Mali Črni vrh and Jezerc summit, and we continue our journey along the road, which continues north-westwards and climbs slowly. This road is then followed to the Ribnica hut, a few minutes away.
Starting point - Lovrenška jezera 1:30, Lovrenška jezera - Jezerski vrh 1:50, Jezerski vrh - Ribniška koča 15 minutes.
Pictures:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
3839
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
Discussion about the trail Koča na Pesku - Ribniška koča (via Lovrenška jezera)
|
| Guest5. 01. 2008 |
Pot je čudovita in poteka v objemo prostranih pohorskih gozdov. Tudi v snegu je pot lepo prehodna saj je večji del zratrakirana.
|
|
|
|
| andrej jerina27. 10. 2008 |
Priporočam, vzemite si čas in spoznajte lepote Pohorja! Pot je lahka in nenaporna, še posebna atrakcija so Lovrenška jezera in pa fantastični pogledi v obe dolini. LP Andrej
|
|
|
|
| MiR27. 10. 2008 |
To pot sem prehodila s prijateljicama poleti, ko so na Lovrenških jezerih cveteli lokvanji pri Ribniški koči pa arnika. Lovrenška z lokvanji se ena sam pesem. Me pa mika tudi pozimi, posebej še sedaj, ko je "gost" napisal, da je pot lepo prehodna tudi pozimi. Lep pozdrav vsem!
|
|
|
|
| triglavski27. 10. 2008 |
Kmalu bo leto, kar sem hodil tam okoli, sicer pa to skoraj domači kraji moje mladosti, seveda precej nižje doli v dravski dolini. Pa naj še slike govorijo.
|
|
|
|
| triglavski27. 10. 2008 |
S slikami seveda ne bo nič, ker jih tukaj ne morem naložiti, sem pozabil.
|
|
|
|
| kungočan29. 04. 2011 |
S skupino šestih pohodnikov smo se odpravili zjutraj iz Koče na Pesku, kjer smo prespali,proti Ribniški koči preko Lovrenških jezer.Deževalo je že ponoči in nas pralo skozi do Ribniške koče.Ogromno vode na poti in blata,mokri do kože kljub dobri obleki.Nameravali smo nadaljevati čez Kope do SlovenjGradca,a ni šlo,pa smo na Ribniški končali.Nadaljujemo drugič ko bo lepše vreme.
|
|
|
|
| slavkoo13. 09. 2013 |
Pred dnevi sva s kolegom prečila Pohorje, od Bolfenka do Slovenj Gradca. Prespala na Pesku. Do Ribbniške koče sijajna markacija, potem pa bolj tako tako, še posebej od Grmovškovega doma naprej do Slovenj Gradca. Površno, šlampasto...Sicer pa to peš pot cca 55 km priporočam, lepi razgledi, čudovita narava, nadvse prijazni oskrbniki...
|
|
|
|
| črna murka27. 09. 2014 |
Z možem prehodila Pohorje iz Mariborske koče do Slovenj Gradca. Razočarana nad Pohorjem. Mariborska koča zjutraj ob osmih zaprta. Ruška koča na Arehu ob devetih še vedno zaprta. Za štampiljko sva morala poklicati za nami so listek takoj odstranili, da jih ne bi kdo več motil. Ne moreš dobit nič za spit. Oznake na poti zelo slabe za pohodnike ki Pohorje prečijo prvič. V mokriščih sva se morala dvakrat vrnit na isto točko ker nikakor nisva našla markacije. Ribniška koča pa katastrofa. Za prijaznost še očitno niso slišali. Najprej jih na vratih slišiva, da imava ob sedmih zvečer srečo, da je sploh še odprto, ker bi že skoraj bilo zaklenjeno, da sva prepozna. Toplo hrano sva morala naročiti takoj, da se potem kuhinja pospravi in gredo zgodaj spat.  Pohvala pa oskrbnici na koči pod Kremžarjevem Vrhu. Tu pa zelo prijazni in ustrežljivi. Res razočarana nad Pohorjem. Verjetno ne bova več šla. Predvsem pa ne na Ribniško.
|
|
|
|
| nordkap27. 09. 2014 |
Škoda, ker jaz sem bil pred tremi tedni iz Mariborske do peska in nazaj, pa sem povsod naletel na odprta vrata in ni bilo problema ne za žigi ali kaj naročit. Glede markacij , no ne vem jaz se nisem izgubil, meni so bile dovolj postlane.
Res pa je, da vedno bolj opažam, da so koče same sebi namen in da se je stvar kar precej skomercializirala, prava gostilniška varianta, le malo kje je še zaslediti tisto pristnost in domačnost, ki se od planinskih koč pričakuje in so v preteklosti to že bile. Škoda.
Sicer pa jaz grem v planine zaradi sebe in če naletim na ne prav dobrodošlico , se obrnem in zahvalim, pa grem svojo pot naprej, mislim pa si svoje.
So pa svetle izjeme, kjer si res dobrodošel.
|
|
|
|
| malhar28. 09. 2014 |
črna murka, Pohorje ni krivo,je vedno lepo, samo srečo moraš met da so oskrbniki dobre volje. Ne bodi prezgodnja al prepozna,na Ribniški pa se probaj tud ti njim nasmejat, te kar drugače obrajtajo. Markacije? hja, na žalost moreš tud okol gledat, je kar dobro označeno, na mokriščih pa je tak ena sama pot. Ko boš boljše volje pa manj utrujena idi še enkrat, pa boš videla da je prav lepo
|
|
|
|
| malhar28. 09. 2014 |
nordkap, imaš prav, vsak si misli svoje, vreme je krivo
|
|
|
|
| Čeladarka19. 02. 2016 |
To pot sem prehodila dobre 14 dni nazaj. Odpravila sem se ravno potem, ko je namedlo okoli 20 cm snega. Pot sem seveda morala dobro pregazit, ker pred mano ni bilo nikogar tisti dan  in prav zato lahko brez zadržkov rečem, da je odlično markirana. Pravzaprav ima vsako četrto drevo markacijo, kar je idealno za take razmere. Hodila sem dobrih osem ur, od tega tri ure po temi. Pot je prijetna, vendar v zimskih razmerah sigurno ni primerna za vsakogar. Tudi Pohorske gričke je potrebno jemati z rešpektom. Iz izkušnje lahko svetujem le to, da je potrebna dobra vzdržljivost in orientacija, ter predvsem odlična kondicija  Po prehojeni zahtevni poti sem v Ribniški koči doživela "hladen tuš" (še sreča, da sem se odločila prespati v koči na Pesku). Oskrbnica mi je delovala izredno naveličana, kot da ji gorsko okolje sploh ne ustreza in bi rajši stregla v nekem lokalu nekje v mestu (temu primerna je bila tudi generična muzika, ki jo je spuščal njen prenosnik sredi velike jedilnice). Ampak to še nekako preživim. Zmotila me je predvsem nekvalitetna hrana, postrežba in visoka cena. Golaž je bil tako sintetično industrijski, da me je lahko presenetila samo njegova količina. Mesa je bilo v njem bolj za vzorec, in od tega vzorca celo nekaj zelo gumjastih kosov. Tudi kruh je bil v tem stilu, industrijsko rezana bela štruca. Skutin zavitek je bil še kar, čeprav ravno tako trgovinski. Še žganje je bilo najslabše kar lahko najdeš v prodajalni na polici.  Priznam, zaradi silne lakote sem pojedla skoraj vse, saj je bila za mano dolga pot in upam, da je to razumljivo Pa vendar, popolnoma so me razočarali. To sem dala vedeti tudi oskrbnici. Upam, da bodo strmeli k temu, da se njihov odnos do planincev popravi, ter da si s kvalitetnejšo hrano in postrežbo popravijo tudi splošen vtis. Koča je drugače na pogled zanimiva in zelo prostorna, ter poleg tega stoji na lepi, prijetni lokaciji, zato bi bilo škoda, da zaradi neprimernih lastnikov pride na slabo ime. 
|
|
|